Nekdanji prvi mož NLB Draško Veselinovič je na ljubljanskem okrožnem sodišču ob današnjem začetku glavne obravnave zavrnil očitke o neupravičeni odobritvi kredita Simoni Dimic za nakup hiše v Murglah. Tožilec Luka Moljk pa je poudaril, da so Veselinovič ter soobtožena Narat in Vičič Dimičevi in njenemu očetu pri najemu dveh kreditov v obliki nižjih obresti pridobili za 335.000 evrov premoženjske koristi.
Nekdanja vodja kabineta takratnega predsednika vlade Boruta Pahorja naj bi s partnerjem Romanom Horvatom leta 2009 za pol milijona evrov kupila hišo, za njen nakup in obnovo pa sta z očetom pri NLB najela kredit. Tožilec je danes poudaril, da so obtoženi – poleg Draška Veselinoviča tudi nekdanja člana uprave Matej Narat in Miran Vičič – sodelovali pri zlorabi položaja, da bi Dimičevi in njenemu očetu pridobili premoženjsko korist.
Kreditno nesposobna in nezavarovana
“Nekdanji člani uprave so aprila 2009 podpisali sklep o odobritvi kredita Simoni Dimic in njenemu očetu Viktorju Dimicu, vsakemu v višini 350.000 evrov za dobo 30 let, kljub temu da so bili seznanjeni z visokimi tveganji in so vedeli, da je banka v celoti financirala nakup in obnovo hiše,” je prepričan tožilec Luka Moljk.
Kredita so, kot je dejal Moljk, odobrili z namenom, da Dimičevi in njenemu očetu pridobijo premoženjsko korist v obliki nižjih obresti. “Vedeli so, da nista kreditno sposobna, oba kredita pa sta bila neprimerno zavarovana,” je pojasnil.
Tožilec: Obtožba ne govori o oškodovanju #NLB, temveč o koristi za simono #dimic in očeta.
— Andreja Loncar (@AndrejaLoncar) February 25, 2016
Je šlo za ustaljen postopek?
Veselinovič se s tožilcem ni strinjal. “Kredit je bil dan po ustaljenem postopku. Sama banka ni ugotovila oškodovanja, kredit se redno plačuje,” je dejal. Pri tem je zanikal tudi kakršnekoli nepravilnosti. Večina kreditov – okoli 98 odstotkov – je bila takrat v banki po njegovih besedah podeljena izven osnovnega cenika, večinoma je šlo za individualno obravnavo kreditojemalcev, je še pojasnil.
Kredit Dimičeve šel mimo Narata
Narat je dejal, da je kot član uprave pogodbe o stanovanjskih kreditih vedno podpisoval kot zadnji, saj se v vsebinske pogoje ni spuščal, ker je imel drugo, pomembnejše delo. “Vedno sem preverjal, ali so na teh vsi podpisi, kreditojemalcev pa nisem poznal in z njimi nisem bil nikoli v stiku,” je dejal.
Tudi primer posojila Dimičevi je šel “mimo njega, tako kot vsi ostali stanovanjski krediti”, saj za to po njegovem ni bil zadolžen. Pojasnil je, da je šlo pri tem le za to, da je bil tretji podpisnik takšnih pogodb, saj so jih morali podpisati trije od petih članov uprave: “Da ni manjšina odločala o volji večine.”
Nižja obrestna mera produkt tržnega sistema
Odvetnik Gorazd Fišer je po predstavitvi obtožnice dejal, da je ta taka, kot je, v nasprotju sama s seboj. Ali je v tržnem gospodarstvu mogoče govoriti o premoženjski koristi kreditojemalcu, ki je posojilo dobil po nižji obrestni meri, kot je bila oglaševana, pa se je spraševal odvetnik Mitja Jelenič Novak.
M. P, STA