Pripadniki takratne politične in oblastne »elite« so uživali poseben status in si privoščili razkošno življenje na račun republiškega proračuna, kar je bilo v popolnem nasprotju z razglašenimi načeli o socialni enakosti in pravičnosti, na katerih naj bi temeljila socialistična družba.
V prejšnji številki revije Demokracija so pobliže predstavili del dokumenta z naslovom »Pregled potreb po stanovanjih za politične in državne funkcionarje (dokument ni popoln – manjkata 2. in 3. stran), 22. 3. 1960«. Tokrat bomo predstavili, kdo si je še prilastil luksuzno stanovanje, tokrat v stavbi na Valvasorjevi 7 v Ljubljani. Iz dokumentov z naslovoma Odločba o dodelitvi petsobnega stanovanja s kabinetom v izmeri 168,4 m² v Ljubljani, Valvasorjeva 7, za članico CK ZKJ Zdenko Kidrič, 8. 4. 1961, in Odločba o dodelitvi stanovanjske opreme v last Zdenki Kidrič za njeno stanovanje v Ljubljani, Valvasorjeva 7 (v prilogi sta seznam in ocenjena vrednost stanovanjske opreme), 4. 12. 1962, je jasno razvidno, da je boljševiška funkcionarka stanovanje z vso luksuzno opremo prejela kot nagrado za svoja krvoločna dejanja.
O Zdenki Armić Kidrič
Ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne je zgodovinar dr. Stane Granda Zdenko Armić Kidrič označil za sovjetsko obveščevalko, neslovensko voditeljico teroristične organizacije VOS, ki je med vojno pobijala zavedne Slovence in aktivno sodelovala pri povojnih pobojih v Kočevskem rogu. Njena sla po krvi je bila tolikšna, da so komunisti od njenega moža Borisa Kidriča zahtevali, da jo umakne. »Ne razumem, zakaj je po demokratizaciji niso nikoli zaslišali. Živela je do leta 2008 (!) in bila zelo vitalna. Nekaj časa sem se nagibal k sumničenju, da je bil med njo ali politično njenimi in demokratičnimi oblastmi sklenjen kakšen skrivni sporazum, da jo bodo pustili pri miru,« je takrat v pogovoru za župnijo Selnica.si še dejal dr. Granda.
Odločba o dodelitvi stanovanja
Upravnik Franc Kavčič je 8. aprila 1961 na podlagi takratnih zakonov spisal odločbo, da se »tov. Zdenki Kidrič, članici CK ZKJ, sedaj stanujoči v Beogradu, Kneza Miloša št. 16/V, dodeluje 5-sobno stanovanje s kabinetom v III. nadstropju v Valvasorjevi ulici štev. 7 v skupni izmeri 168.4 m²«. In obrazložitev? »Tov. Zdenka Kidrič rabi za svoje delo in za potrebe svoje 4-članske družine primerno stanovanje v Ljubljani.« Njen mož, zloglasni Boris Kidrič, je namreč bil takrat že pokojni, saj je umrl je 11. aprila 1953 zvečer v beograjski bolnišnici, en dan po svojem 41. rojstnem dnevu, za posledicami levkemije. Njuni hčeri sta kemičarki Jurk(ic)a in Marjetka Kidrič.
Odločba o dodelitvi stanovanjske opreme
V odločbi o dodelitvi stanovanjske opreme v last Zdenki Kidrič pa lahko preberemo, da je Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije na podlagi takratnih zakonov (!) spisal odločbo, kjer se »tov. Zdenki Kidrič izroča v last stanovanjska oprema v njenem stanovanju v Ljubljani, Valvasorjeva ul. Št. 7, III. nadstropje«. V obrazložitvi piše: »Tov. Zdenki Kidrič se je izročila v last stanovanjska oprema njenega stanovanja po priloženem seznamu z ozirom na tozadevni sklep Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije z dne 12. aprila 1953.« Pod omenjeni dokument se je podpisal sekretar Peter Zorko.
In kaj vse si je prilastila tov. Zdenka Kidrič? Na seznamu piše: V jedilnem kotu je imela jedilno mizo v brestu in jesenu z ultrapas ploščo, oblazinjeno klop v brestu, kombinirano omaro s predali in policami s stensko oblogo v brestu, štiri stole v brestu s črnim naslonjalom ter okenske zavese. V poselski sobi se je nahajal kavč v jesenu s stensko oblogo iz polivinila, omara za obleko z dvojnimi vrati v jesenu in okenske zavese. Njena delovna soba pa je bila opremljena s kavčem v mahagoniju, kombinirano omaro s štirinajstimi vrati, šestimi predali in knjižnimi policami v mahagoniju, pisalno mizo s predalom v mahagoniju, oblazinjenim stolom tudi v mahagoniju ter dvema foteljema v enakem lesu. Okna so bila zastrta z zavesami, s stropa pa je visel lestenec s petimi svetilkami. Dnevno sobo sta razsvetljevala dva lestenca s po petimi svetilkami. Tudi tu niso manjkale okenske zavese. V dekliški sobi se je nahajal kavč v lesu novingni, pisalna miza z dvema predaloma v enakem lesu kot kavč. Tudi klubska mizica s stekom je bila v lesu novingni, prav tako omarica za perilo z vrati in predal ter kombinirana omara s štirimi vrati in štirimi predali ter odprtimi policami. Dekliška soba je imela še oblazinjen stol, tri fotelje, okenske zavese ter lestenec s petimi svetilkami.
Spalnici na zahodni in vzhodni strani
Spalnica na zahodni strani je bila opremljena s kavčem s stensko oblogo, kombiniranim z odprto omarico in omarico z vrati ter osmimi predali v javorju, pisalno mizo z dvema predaloma, prav tako v javorju, klubsko mizico, kombinirano omaro z dvanajstimi vrati in štirimi predali ter s štirimi angleškimi predali in s policami, prav tako v javorju, oblazinjenim stolom ter s tremi fotelji v javorju, okenskimi zavesami ter lestencem s tremi svetilkami. In kako je bila opremljena spalnica na vzhodni strani? Ta je imela dva kavča v padoku v kombinaciji z omarico in z ogledalom, dvodelno omarico s predali za perilo v padoku, dve omari za obleke z dvojnimi vrati in predali v padoku, klubsko mizico v padoku, stolček v padoku, okenske zavese ter dva lestenca s po petimi svetilkami. Pod odločbo o dodelitvi stanovanjske opreme v last Zdenki Kidrič se je podpisal pomočnik upravnika Drago Grmek.
Pod njo je objavljen tudi dokument z datumom 21.februar 1963 o vrednosti premične opreme v omenjenem stanovanju tov. Kidričeve. Skupna vrednost opreme je znašala 3.039.663 takratnih jugoslovanskih dinarjev.
Še dve odločbi za Kidričevo
V publikaciji z naslovom Dokumenti o privilegijih političnih in državnih funkcionarjev v Sloveniji v obdobju socializma, ki jo je leta 2008 izdalo ministrstvo za pravosodje, najdemo še Odločbo o dodelitvi v doživljenjsko brezplačno uporabo petsobnega stanovanja v Ljubljani, Valvasorjeva 7, Zdenki Kidrič in njenima otrokoma (28. 3. 1963), Odločbo, s katero je bilo plačilo najemnine za petsobno stanovanje z garažo v Ljubljani, Valvasorjeva 7, ki je bilo dodeljeno Zdenki Kidrič, preneseno na breme vsakoletnega proračuna Ljudske republike Slovenije (20. 3. 1963) in Dokument o poravnavi trimesečne stanarine za stanovanje Zdenke Kidrič v znesku 31.065,00 din iz proračuna SRS (5. 2. 1981). V Odločbi o dodelitvi v doživljenjsko brezplačno uporabo petsobnega stanovanja v Ljubljani med drugim piše: »Pri navedeni stavbi naj se izvrši vknjižba doživljenjske brezplačne uporabne pravice petsobnega stanovanja v tretjem nadstropju s pripadajočimi pritiklinami in garažo št. 4 v zemljiško knjigo, ki jo predvideva 48. člen Zakona o lastnini na delih stavb, v korist tov. Zdenke Kidrič in njenih hčera (počrnjeno) in (počrnjeno).« Tudi pod ta dokument se je podpisal sekretar Peter Zorko. Tako so krvavoroki funkcionarji prišli brezplačno do luksuznih stanovanj, ali če ponazorimo to z verzom »to je nama naša borba dala« (iz pesmi Drugarice, posadimo cvijeće, Tovarišice, posadimo cvetje), ki se nadaljuje z verzom »da imamo Tita za maršala«.
Petra Janša