Poročilo Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) Kakovost življenja v Sloveniji – Poročilo o razvoju 2025 razkriva, da Slovenija uživa visoko kakovost življenja, nizka produktivnost dela pa ostaja ključna ovira za gospodarski napredek, posledično tudi višje prihodke.
Kritike UMAR poudarjajo, da Slovenija zaostaja za povprečjem EU pri produktivnosti (85 odstotkov povprečja EU), kar ogroža dolgoročno vzdržnost visokega življenjskega standarda. Za ohranitev in dvig kakovosti življenja mora Slovenija nujno povečati produktivnost z vlaganji v znanje, inovacije in vitkejšo državno upravo.
Slovenija ostaja gospodarsko stabilna srednje razvita država EU, ki po bruto domačem proizvodu (BDP) na prebivalca po kupni moči zaseda 15. mesto v EU (91 odstotkov povprečja EU). Vendar pa produktivnost dela zaostaja za evropskim povprečjem. Marko Milenković, ki je povzel poročilo na državni televiziji, opozarja, da subjektivne ocene kakovosti življenja Slovence postavljajo na visoko 7. mesto v EU, medtem ko objektivni kazalniki, kot je gospodarska razvitost, kažejo precej nižjo uvrstitev. To nesorazmerje med zadovoljstvom in dejansko gospodarsko močjo zahteva ukrepe za dvig produktivnosti, saj staranje prebivalstva dodatno otežuje vzdržnost obstoječega modela.
Neenakosti in omejitve davčnega sistema
Slovenija se ponaša z eno najnižjih stopenj dohodkovne, premoženjske in plačne neenakosti v EU. Vendar Milenković opozarja, da je večina Slovencev “izenačenih na spodnjem delu lestvice”, saj največji delež zasluži med minimalno in povprečno plačo. Davčni sistem dodatno ovira napredek, saj je ugodnejši za manj produktivna podjetja v spodnjem delu distribucije. “Bolj ko se premikaš proti visoki produktivnosti, kjer so potrebna visoko plačana delovna mesta, večji so problemi,” je pojasnil Peter Wostner z Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), poroča MMC RTV. To poudarja potrebo po davčni reformi, ki bi spodbujala visoko produktivna podjetja.
Naložbe in tuji delavci: napačna usmeritev
Obseg investicij v Sloveniji ostaja prenizek, zlasti v neoprijemljivi kapital, kot so razvoj in storitve. Država razmeroma dobro investira, medtem ko podjetja kljub rekordni likvidnosti zaostajajo. Milenković je izpostavil, da Slovenija raje vlaga v zgradbe in stroje kot v razvoj in storitve, kar omejuje gospodarski preboj. Tudi zaposlovanje tujih delavcev (16 odstotkov delovne sile) ne prispeva k dvigu produktivnosti, saj gre večinoma za nizko kvalificiran kader. Sprememba izobrazbene strukture tujih delavcev v korist višje izobraženih bi lahko znatno povečala BDP.
Država bi morala po mnenju UMAR izboljšati poslovno okolje in zmanjšati tradicionalno intervencijo v gospodarstvo. Tudi najproduktivnejša slovenska podjetja zaostajajo za vodilnimi evropskimi inovatorji, ki produktivnost povečujejo bistveno hitreje. Absolutna prioriteta mora biti povečanje investicij v znanje in inovacije. Poročilo UMAR ugotavlja, da je stopnja revščine v Sloveniji med najnižjimi v EU, a veliko število ljudi živi tik nad pragom revščine, kar predstavlja tveganje.
Izobraženost prebivalstva je razmeroma dobra, a pismenost mladih se je poslabšala, ustvarjalnost pa je med najnižjimi v EU. Zdravstveno stanje prebivalstva je nadpovprečno, prav tako ohranjenost naravnih virov. Vendar intenzivna gradnja infrastrukture in opuščanje podeželskih območij negativno vplivata na prostorski razvoj.
Slovenija uživa visoko kakovost življenja, a nizka produktivnost ogroža njeno dolgoročno vzdržnost. Za ohranitev in dvig življenjskega standarda mora država nujno povečati produktivnost z vlaganji v znanje, inovacije in visoko kvalificirano delovno silo. Davčna reforma, izboljšanje poslovnega okolja in prehod na drznejše inovacije so ključni koraki. Kot je poudaril Milenković, “enostavnih rešitev ni”, a brez odločnih ukrepov bo Slovenija težko ohranila visoko kakovost življenja, ki si jo želijo njeni prebivalci.
A. H.