Ena izmed strategij za lajšanje postreferendumskega glavobola je tudi reinterpretacija rezultata. Politična levica je skušala dokazati zmago s sklicevanjem na volilno udeležbo, kljub temu da je zakon padel. Zanimiv pa je tudi t. i. protestni glas svobodnjakov. Po zadnji anketi sicer provladnega Valicona je bilo med podporniki Gibanja Svoboda kar 10 odstotkov takih, ki so se uprli Golobovemu navodilu.
Nato so nekateri s težavo priznali, da je referendumski rezultat in padli zakon hud udarec za levico, ki so ga pripisali predvsem lastni napaki oziroma pozivu k bojkotu.
Kakor da bi volivci, v kolikor ne bi pozivali k bojkotu, množično glasovali za zakon. A tudi ta logika je precej zgrešena, saj popolnoma izključuje možnost, da bi privilegije za upokojeno kulturno elito zavrnili tudi pristaši levih političnih strank.
To delno indicira tudi anketa, ki jo je izvedel sicer provladni Valicon. Kot pravijo, je bil najpogostejši razlog za neudeležbo “namerna neudeležba”. Če izključimo provladno insinuacijo merilcev in ustvarjalcev javnega mnenja, je bilo teh zgolj 37 odstotkov. Preostali so navedli druge razloge, zakaj se niso udeležili referenduma. Za preostalih 64 odstotkov volilnih upravičencev ne vemo, kako bi se odločili, če bi se vendarle odpravili na volišče. Kar 40 odstotkov je bilo takih, ki se glasovanja niso udeležili zaradi bolezni, odsotnosti ali pa se jim tema ni zdela dovolj zanimiva ali pomembna.
Zakaj je zelo malo verjetno, da bi koalicijska stran zmagala referendum tudi ob višji udeležbi, pojasnjuje Peter Jančič. “Volivci, tudi iz vladnih strank, zelo verjetno niso glasovali ali bojkotirali po direktivah voditeljev. To nam le slikajo propagandisti vladnih strank, ki imajo velik vpliv tudi v največjih medijih. Volivci so preprosto zavračali slabe rešitve. In to tudi volivci vladnih strank. Tudi trditve, da so vladne stranke zmagale, ker so njihovi volivci bojkotirali odločanje, so dokazljiva neumnost. Izgubili so, ker je opoziciji uspelo doseči zavrnitev zakona. Po vrhu pa s tem trdijo, da bi lahko na volišča za svoj zakon, za katerega je težko razumeti, zakaj bi ga pametni ljudje podprli, spravili 370.000 volivcev, če jih ne bo pozvali k bojkotu lastnega zakona. Svoboda je na volitvah leta 2022 imela 410.769 volivcev, a jih je pol medtem izpuhtelo. Udeležba na tistih volitvah pa je tudi izrazito odstopala navzgor in podobne na referendumih nikakor ni mogoče doseči,” zapiše v Spletnem časopisu.
So podporniki Gibanja Svoboda z udeležbo protestirali proti bojkotu?
In končno se velja vprašati, kako interpretirati dejstvo, da so se referenduma udeležili tudi podporniki Gibanja Svoboda. Kot ugotavlja anketa Valicona, se je med podporniki Gibanja Svoboda našlo tudi 10 odstotkov takih, ki so se vendarle odpravili na volišča, in tako prispevali h kvorumu, ki je potreben za padec zakona.
Tako ne moremo izključiti logike, da so posamezniki, sicer podporniki Gibanja Svoboda, z udeležbo na referendumu to razumeli kot protestni glas zoper nedemokratične prakse svobodnjakov, ki jih sicer podpirajo.
Sara Kovač