O posledicah referendumskega debakla levice smo govorili s političnim komentatorjem Miranom Videtičem. Kot pravi, so centri moči oziroma pregovorni strici iz ozadja pred posebno dilemo, saj se tokrat poleg soočanja s padajočo podporo “novemu obrazu” soočajo tudi s podporo, ki jo le ta uživa v nekaterih režimih na Balkanu.
Koalicijske stranke si bodo še nekaj časa lizale rane, ki jih je povzročila zaušnica, ki so jim jo podelili volivci. V Svobodi in Levici so se odločili zanikati poraz. Nekateri predstavniki obeh strank so celo razglasili zmago. Ker je bilo tistih, ki so ostali doma, več od tistih, ki so se odpravili na volišče.
Bi morali biti nad njihovim odzivom presenečeni? Naš sogovornik pravi, da ne. “To je odziv estradnikov, lažnivcev, ljudi, ki se na dnevni ravni sprenevedajo in ki so strašili, kaj vse se bo zgodilo, če zakon ne bo sprejet. Na koncu pa so, namesto da bi se javnosti opravičili, iskali načine, kako javnosti predstaviti ta dobesedno zakonski in vladni debakl kot uspeh,” pove. V koalicijskih vrstah so bili poraz sposobni priznati zgolj Socialni demokrati, katerih predstavniki niso sledili navodilu bojkota, končen poraz pa so skušali predstaviti kot priložnost za samorefleksijo levice. Gre za odnos do demokracije in državotvornosti, ki so ga tokrat v SD zmogli, Levica in Gibanje Svoboda, sicer na tej točki klona drug drugega (izpostavlja Videtič), pa ne.
Goloba preganjajo duhovi iz preteklosti
Rezultat referenduma pa je gotovo tudi udarec za Goloba samega, ne zgolj za njegovo politično stranko. Videtič je prepričan, da že spremljamo labodji spev svobodnjakov, čeprav tega javnomnenjske ankete še ne kažejo. A Golob se ne bo hotel kar tako posloviti. Kot pravi naš sogovornik, ga preganjajo duhovi iz preteklosti.
“Samo vprašanje časa je, kdaj se bo na levem polu oz. kdaj bodo laboratoriji stricev prišli do zadovoljivega nivoja, da lahko predstavijo novo ime. Glede na to, da ima Golob ta moment praktično vse državne institucije v rokah in zaenkrat tudi medije, ki bodo pa počasi začeli popuščati pri podpori. Golob bo iskal čim boljši izplen na naslednjih volitvah predvsem iz osebnega razloga. Ne smemo pozabiti, da se je pred leti začela delati zgodba njegovega vodenja GEN-I, ki še vedno ostaja v zraku,” pove politični analitik.
Dalje meni, da bo morala naslednja “normalna” vlada, kot eno izmed prvih potez, vzeti pod drobnogled poslovanje GEN-I v preteklosti in tako zaščititi državno lastnino. “Tukaj se skriva razlog, zakaj Golob potrebuje politično moč. Enostavno je ta strah pred preiskavami močan, je pa dejstvo, da mu ne gre na roko, da so te zadeve začele malo bolj intenzivno zanimati novinarje po Balkanu,” pove Videtič.
Počasen porod novega obraza
Če je v preteklosti veljalo, da so “strici iz ozadja” nove obraze rodili po preprosti formuli, odvisni od javnomnenjske podpore, je danes situacija nekoliko bolj kompleksna. “Doslej je bilo tako. Ko je novi obraz začel izgubljati javnomnenjsko podporo, so naredili novi novi obraz. Sedaj pa vidimo, da je Kučan rezerviran pri vplivih, da bi se ta agonija prej končala,” pojasni Videtič in dodaja, “priča smo res neverjetnemu vplivu tujih držav, katerih interes je, da Golob ostane. Govorim predvsem o Srbiji in delu BiH, torej Republiki Srbski.” Voditelji omenjenih vihtijo politični vpliv v Sloveniji prek župana Ljubljane Zorana Jankovića.
“Kučanovo omrežje je na nek način zaklenjeno. Ne vemo, kaj je v ozadju, ali tajne službe, ali pa politiki, ki imajo nekaj konkretnega o Milanu Kučanu, dokumentacijo, s katero bi ga lahko diskreditirali. Gre torej za drugačno situacijo, kot smo je bili vajeni doslej […] Pove mi zgolj to, da je talec Zorana Jankovića in držav oz. omrežij na Balkanu, ki Jankovića vodijo,” pove naš sogovornik.
Nov obraz, obraz “antigolobizma”?
Pa vendar, tranzicijska levica bo ne glede ne porodne težave tokratnega novega obraza s tem vendarle poskusila. Zaenkrat za najverjetnejšega kandidata velja evropski poslanec in nekdanji župan Kočevja Vladimir Prebilič. Ta je v preteklosti jasno povedal, da bi ga premierski stolček zanimal. Hkrati je tudi znano, da mu (vsaj zaenkrat) primanjkuje politične infrastrukture za ta podvig.
Ž. K.