V zadnjih dneh se je v več medijih (Delo, 9. 8. 2021, Dnevnik, 11. 8. 2021, Siol, 11. 8. 2021 …) pojavil zapis Mestne občine Ljubljana (MOL), ki jo vodi župan Zoran Janković, da naj bi bila trasa povezovalnega kanala C0 (torej tistega kanala, ki poteka preko vodozbirnega območja za mesto Ljubljana in za katerega MOL nima pridobljenih dovoljenj za nadaljevanje gradnje) določena že leta 1991, ko je bil v Ljubljani župan Jože Strgar, direktor javnega podjetja Vodovod – Kanalizacija Anton Kranjc, tehnični direktor pa minister Aleš Hojs.
Minister Aleš Hojs je v odzivu za javnost zapisal, da je v zapisih Dela in Dnevnika vrsta netočnosti (leta 1991 je bil Jože Strgar predsednik mestne skupščine in ni imel nobenih izvršnih pooblastil, torej ga je neprimerno primerjati s sedanjo funkcijo župana; nadalje Anton Kranjc je bil leta 1991 res generalni direktor podjetja Vodovod – Kanalizacija, ki pa ni bilo javno podjetje, temveč delovna organizacija, poleg tega ni bil član NSi, ker ni bil član nobene politične stranke, NSi pa takrat še ni niti obstajala), hkrati pa poudarja, da sam leta 1991 ni bil zaposlen v tem podjetju.
“Torej sam nikakor nisem mogel, niti nisem določal trase kanala, ki je mimogrede kot zbiralnik C0 bil predviden že davno pred tem, in sicer že pred letom 1980.” Njegova trasa je bila po mnenju Hojsa zgolj načelna, saj ni bila izdelana projektna dokumentacija, temveč se je zbiralnik C0 pojavljal samo v planskih dokumentih. “Izgleda, da želi MOL s takimi netočnimi navedbami le razbremeniti župana Jankovića njegove osebne odgovornosti za izvedbo očitno zgrešenega projekta,” ocenjuje Hojs in dodaja, da je bil kanalizacijski sistem leta 1991 v lasti podjetja Vodovod – Kanalizacija, po letu 2005 pa je prešel v last MOL.
Bo kriminaliste in novinarje zanimal projekt nadgradnje čistilne naprave?
Minister Hojs še poudarja, da je kot tehnični direktor v tem podjetju deloval od leta 1997 dalje in med drugim v letu 2005 uspešno zaključil vodenje izgradnje Centralne čistilne naprave Ljubljana. Ta infrastrukturno pomemben objekt so zgradili za okoli 46 milijonov evrov, s cenami na populacijsko enoto, ki so bile nižje od primerljivih cen na enoto v Nemčiji. Že takrat se je predvidevalo, da bo potrebna tudi nadgradnja čistilne naprave s 3. in 4. fazo. Idejne zasnove in investicijski programi so predvidevali strošek izgradnje teh faz v višini okoli 9 milijonov evrov. Danes to fazo MOL, pod vodstvom župana Zorana Jankovića in v izvedbi edinega ponudnika, podjetja Riko, izvaja za okoli 40 milijonov evrov (neto), pri čemer niso upoštevani aneksi, ki so že potrjeni ali so še na mizi župana (dodatnih nekaj milijonov evrov). Hojs poudarja, da je bilo zgolj projektiranje projekta ovrednoteno na skoraj 10 milijonov evrov.
Številke in razmerja (projektiranje, izvedba, cena celotne investicije) so po mnenju ministra za notranje zadeve daleč od primerljivih cen v Nemčiji in bi vsekakor morale zanimati Nacionalni preiskovalni urad in kriminalistično policijo, glede na to, da se zadeva financira s sredstvi EU pa tudi pristojne službe EU (OLAF, evropsko tožilstvo). “Da bi bilo to zanimivo tudi za naše “raziskovalne” novinarje ni za pričakovati, saj ti raje objavljajo laži, ki jim jih posreduje MOL,” še dodaja minister Hojs.
Sara Kovač