V Sloveniji in tujini je odmeval bizaren izraz žalosti Tanje Fajon ob “šokantni nesreči za cel svet”, kot se je naša zunanja ministrica izrazila v intervjuju za izraelsko TV. V letalski nesreči je namreč umrl iranski predsednik Ebrahim Raisi, ki je odgovoren za smrt na tisoče javno usmrčenih žensk in protestnikov, ki si niso želeli zatiranega režima. Kako ocenjuje diplomacijo Fajonove, smo vprašali mednarodnega strokovnjaka Toneta Kajzerja, ki je dejal, da bi bilo v primeru izreka sožalja ob smrti predsednika Irana, kjer gre za teokratsko in nedemokratično državo, zagotovo modreje ravnati drugače. Poudarja, da se takšno dejanje v mednarodnih diplomatskih krogih lahko razume kot podpora nedemokratičnemu režimu v Iranu.
Po letu 2022, ko so izbruhnili protesti proti iranskemu režimu in zatiranju žensk, so iranske oblasti še zaostrile uporabo krute in neusmiljene usmrtitve, da bi ustrahovale ljudi. Izraz sožalja Tanje Fajon je za te ljudi blago rečeno žalitev. Pred volitvami je zatrjevala, da bo Slovenijo popeljala v “jedrno Evropo”, sedaj pa se z odločitvami bolj približuje arabskim državam, tudi v primeru priznanja Palestine.
Ali Tanja Fajon podpira iranski režim?
V tujini je odmevalo, da takšna dejanja dodatno opogumljajo tamkajšnji režim in jim dajejo legitimnost. “Zavedati se moramo, da gre pri tem vendarle tudi za politično sporočilo, ki se ga v mednarodnih diplomatskih krogih lahko razume tudi v smislu podpore nedemokratičnemu režimu v Iranu,” pravi mednarodni strokovnjak in diplomat Tone Kajzer. Še posebej v oziru, da je bila izjava dana izraelski novinarski ekipi, kjer gre za državo demokratičnega loka, ki je bila pred kratkim brutalno napadena s strani Irana, je bilo to, “če se izrazim milo in diplomatsko, seveda neprimerno. Modro bi bilo ravnati drugače in se zgledovati po partnerkah iz loka demokratičnih držav.”
Zunanja politika Fajonove je preveč aktivistična in zaletava
Ali bi morala Fajonova odstopiti oziroma bi morala opozicija vložiti interpelacijo? Kajzer pri tem pravi, da mora zunanja politika demokratične države, kot je Slovenija, odražati vrednote, na katerih temelji naša država. Obenem pa mora za ključne poteze in odločitve na zunanjem političnem področju obstajati širok konsenz vseh deležnikov. Na vprašanje, ali naj ministrica odstopi, pa pravi, da je to stvar politične odločitve “Vsekakor pa menim, da je zunanja politika Slovenije preveč aktivistična in zaletava ter ni modra in ne odraža dobro prioritet, zapisanih v strateških zunanjepolitičnih dokumentih. V tem smislu bi bilo treba opraviti razpravo na odboru za zunanjo politiko in na tej osnovi potem sprejeti odločitev.”
Slovenija forsira priznanje Palestine, čeprav ne izpolnjuje osnovnih postulatov državnosti
Slovenija je v tem trenutku na izpostavljenem mestu nestalne članice VS OZN in mora ravnati preudarno ter modro in seveda v duhu vrednot članstva v EU in v zavezništvu NATO. “Prav tako slednje velja za preveč navijaško in aktivistično forsiranje priznanja Palestine kljub zavedanju, da Palestina ne izpolnjuje osnovnih postulatov državnosti po mednarodnem pravu”. Pri tem je poznavalcem in strokovnjakom iz področja mednarodnega prava in mednarodnih odnosov kristalno jasno, da “zaletavanja” v Izrael in trmasta vztrajanja pri priznanju Palestine, kar bi lahko okrepilo Hamas, seveda ne bodo pospešila realizacije rešitve dveh držav, ki bi ob upoštevanju podobnih civilizacijskih vrednot lahko mirno sobivali, pravi diplomat.
Slovenija pri tem ni v nekem “neuvrščenem” vakuumu
Dodaja, da je že pred časom povedal, da bi bilo modreje proaktivno delovati v VS OZN v smeri iskanja konsenza za širši regionalni dogovor, ki bi končal spopade in prinesel trajni mir med Arabci in Izraelci. “Dodajam, da je osnovna diplomatska vrlina, da spoštujemo in izhajamo iz svoje lastne identitete in vrednot ter pri tem zagovarjamo lastne vitalne interese, obenem pa ne delujemo aktivistično, ampak umirjeno ter iščemo konsenz za rešitve mednarodnih konfliktov, ki iz meddržavnih konfliktov vse bolj preraščajo – kot je leta 1996 zapisal Huntington v knjigi Trk civilizacij – v vrednostne konflikte med civilizacijami. Slovenija pri tem ni v nekem “neuvrščenem” vakuumu, ampak je od osamosvojitve dalje ponovno del Zahodne civilizacije, ki temelji na demokraciji in socialnotržnem gospodarskem modelu delovanja družbe.”
A. G.