Kot odvetnica se pogosto srečujem z razvezami zakonskih zvez, pri sklenitvah pa sem navzoča redko, le pri prijateljih, ki pa so to že večinoma opravili pred leti, ali pri mlajših sorodnikih. Tako je odločitev za pisanje o sklepanju zakonskih zvez, seveda vsaj glede na moj poklic, malce nenavadna.
K temu me je enostavno zapeljala misel, da bi bil čas, da si Rimokatoliška cerkev (RKC), ki ima v Republiki Sloveniji status domače, največje in skozi zgodovino utrjene cerkve, izbori pravico do enakopravnega sklepanja zakonskih zvez, kot ga imajo upravne enote.
Ali ima Rimskokatoliška cerkev sploh kakšno željo po vplivu v slovenski družbi?
Slovenska škofovska konferenca je nekako od ideje, da bi si RKC priborila status, kot ga ima po nekaterih drugih državah, to je, da za veljavno sklenitev zakonske zveze zadostuje, da partnerja to skleneta pred duhovnikom, odstopila in se podredila državnim organom. Takšno ureditev, da se zakonska zveza sklene le v cerkvi, če je takšna želja ženina in neveste, poznajo nam sosednja država Italija, nadalje Poljska, Španija, Irska in Velika Britanija. V Grčiji, na Danskem in Norveškem ima cerkvena poroka tudi civilnopravne učinke, vendar je treba o sklenjeni poroki matičarja obvestiti. V katoliškem delu Nemčije je mogoče skleniti zakonsko zvezo tudi samo cerkveno, vendar pa se takšen zakon v civilnopravnem smislu smatra za izvenzakonsko skupnost.
Dejansko samo sklepanje zakonske ali partnerske zveze postaja dogodek brez vsakršne slovesne oznake in vsebine. V Ljubljani je bil z Magistrata prestavljen najprej na ljubljanski Grad, danes pa vas matičar “zaveže” v obredu, ki traja okrog 15 minut, kar na Linhartovi ulici, nekje za Gospodarskim razstaviščem. Ker bo v bližini stala džamija, bo verjetno ob določenih urah obred deležen tudi glasovne spremljave mujezina, ki bo klical k molitvi.
Sklenitev zveze nič ne stane
Sklenitev zakonske ali partnerske zveze nič ne stane, temu ustrezno sta tudi okolje in usluga, ki vam jo upravna enota ponudi. Če ste pomembni na levi politični sceni, vas lahko v Ljubljani poroči tudi Janković, saj se je pohvalil, da ga je načelnik upravne enote pooblastil za ta dogodek. Kako je Janković izpolnil kriterije, ki jih predpisuje pravilnik, je zame uganka. Moral bi namreč izpolnjevati določene pogoje, in sicer aktivno govoriti slovensko, uživati ugled in spoštovanje, kot tudi imeti sposobnost javnega nastopanja. Kakorkoli, ali je že sklenil kakšno partnersko zvezo, nas mediji še niso obvestili ali pa sem spregledala, širokoustil pa se je o tem že pred sprejemom zakona.
S tem, da se zakonska zveza izenači z istospolno zvezo, je pomen takšne skupnosti še bolj izničen, ne glede na to, da se samo v zakonski zvezi rojevajo otroci. Predstavljajte si, da čakate na ta dogodek, torej da se z nekom zavežete biti v dobrem in slabem v gneči, v kateri ne ločite, kdo se s kom poroča, oz. se opravičujem, kdo s kom sklepa zakonsko zvezo in kdo partnersko. In kot sem se že velikokrat vprašala, če ni namen zakonske zveze ustvariti družine, torej imeti tudi otroke, zakaj potem ta zveza temelji izključno na dveh osebah. Vsaj partnersko zvezo bi lahko sklenilo več oseb in pri razvezi bi se vsaj mi bolj zabavali.
Razveza je bistveno težja in dolgotrajnejša
Vsekakor pa vas moram opozoriti, da 15- do 20-minutni obred matičarja ne pomeni, da boste tudi pri razvezi tako hitro opravili. Za razliko od sklenitve je namreč razveza bistveno bolj oblična, resna, dolgotrajnejša in vas bo stala mogoče le malenkost manj, kot vas je stalo poročno potovanje, ali pa celo več. Torej, zdaj je čas, da si RKC v Sloveniji izbori pravico do sklepanja zakonskih zvez, ki bodo imele tudi civilnopravne učinke, jim s tem povrne ugled in s slovesnim obredom pokaže, da gre za dogodek, ki mora slediti trdni odločenosti stopati v prihodnost z ljubljeno osebo po skupni poti in da v “dobrem in slabem” pomeni, da ob prvem nesporazumu zakonca ne pritečeta k odvetniku z zahtevo, da bi se razvezala.
Kot sem že omenila, postopki so dolgotrajni, če so otroci, pa tudi zelo mučni, naenkrat se bo z vami, pa če boste sklenili zakonsko ali partnersko zvezo pred državnim organom ali zakonsko zvezo pred duhovnikom, ukvarjalo vsaj 10, če ne več ljudi, ki vam bodo določali, kdaj boste videli svojega otroka, kateri lonec boste odnesli vi in v kateri avto boste dali kovček, s katerim boste odšli.
Naj rečem za konec, kot priporočilo Rimskokatoliški cerkvi, naj zahteva spremembo zakona. Prepričana sem, da bi se vsak duhovnik z lahkoto naučil vsaj tistega, kar zna Janković, in pri obredu ne bi imeli nikakršnih težav. Ne nazadnje gre za 2000 let staro ustanovo, ki je ves ta čas bolj ali manj “najboljši sosed”.
Lucija Šikovec Ušaj