V vseh državah in povsod po svetu imajo ukrepi ali neukrepanje vlade pomemben vpliv na gospodarstvo in s tem na standard prebivalstva. To nedvomno velja tudi za Slovenijo. Na vladi je, da zagotavlja kvalitetne, ustrezno usposobljene človeške vire. Na njej je tudi, da skrbi za ustrezno infrastrukturo. Ta vsebuje prometno infrastrukturo, preskrbo s cenovno sprejemljivimi energenti, telekomunikacijsko infrastrukturo idr. Tretji dejavnik so davki, ki naj omogočajo konkurenčnost na evropskem in mednarodnih trgih ter spodbujajo razvoj in uporabo novih tehnologij. Veliko podatkov o tem, v kakšnem okolju posluje naše gospodarstvo, najdemo v objavah Statističnega urada RS. Ne bi želel omalovaževati njihovega dela, vendar se sam bolj zanašam na ocene priznanih mednarodnih institucij. Imam pač vtis, da na naše probleme gledajo z večje distance in so zato objektivnejši.
Že nekajkrat sem v Demokraciji pisal o indeksu ekonomske svobode in njegovem pomenu za gospodarstvo. Iz publikacij ameriške Heritage Foundation Index of Economic Freedom, ki je objavljana enkrat letno, sledi, da je indeks ekonomske svobode v tesni korelaciji s standardom prebivalstva in z inovativnostjo družbe. Čim višji je indeks ekonomske svobode, tem višja sta standard prebivalstva in inovativnost gospodarstva. V svojih kolumnah sem skušal spoštovane bralce, slovensko javnost seznaniti s tem, da indeks ekonomske svobode v času vlade Roberta Goloba nezadržno pada in moja ocena je, da bo v študiji, objavljeni prihodnje leto, spet občutno nazadoval. Kako pomembno je upadanje indeksa ekonomske svobode, jasno govori dejstvo, da nas je prehitelo okoli dvajset držav, vključno z Bolgarijo, Slovaško in Hrvaško. K tako pomembnemu upadanju indeksa ekonomske svobode so od njegovih dvanajstih kazalnikov prispevali samo trije, in vsi se nanašajo na ukrepe, ki jih je sprejela vlada. To so davčna obremenitev, trošenje vlade in finančno zdravje države. To so zadostni razlogi, da ponovim v naslovu postavljeno vprašanje, kam nas ta vlada vodi, in izrazim bojazen, da bo šlo z njo iz leta v leto slabše.
Pretekli teden pa je prišel nov šok, o katerem bi morala biti slovenska javnost informirana in nanj tudi reagirati. A kako, če noben od »mainstream« medijev teh dejstev ni objavil − ne televizija ne tiskani mediji. Na spletu je bil objavljen Timesov University Ranking (uvrstitev univerz). Z nemajhnim razočaranjem sem ugotovil, da se je slaba uvrstitev slovenskih univerz še poslabšala s častno izjemo ene, to je Univerze v Novi Gorici. Njihova uvrstitev za leto 2025 je naslednja: Ljubljana in Nova Gorica 801–1000, Maribor 1201–1500 in Primorska 1500+. Da bi spoštovanim bralcem, slovenski javnosti pojasnil, kaj te uvrstitve pomenijo, bom nekoliko oseben. Spomladi leta 1996 sem bil predlagan za ministra za znanost in tehnologijo. Na zaslišanju v Državnem zboru sem dejal, da je eden od ciljev mojega ministrovanja tudi izboljšanje uvrstitve slovenskih univerz. Naj še dodam, da je bila takrat na Timesovem seznamu Univerza v Ljubljani uvrščena okoli 140. mesta in Maribor 501–600. Cilj, ki sem ga predstavil DZ, je bil omogočiti Ljubljani uvrstitev med prvih sto in Mariboru nekako solidno uvrstitev med prvih 500. Že na tem zaslišanju sem jasno povedal in zagovarjal ta svoj cilj, da sloni moderna, na znanju temelječa družba na kvalitetno izobraženih človeških virih in da ti prihajajo s kvalitetnih univerz. V svojem dobro leto trajajočem mandatu mi ni uspelo narediti večjega preboja. Dosegel pa sem, da se je bistveno dvignil odstotek proračuna, namenjen raziskovalnemu delu univerz, in upal, da to predstavlja pozitiven trend razvoja. Letošnje uvrstitve jasno kažejo, da so bila moja pričakovanja preveč optimistična.
Spoštovanim bralcem želim tudi povedati, da nisem bil jaz prvi in edini, ki se je zavedal pomena kvalitetnih univerz za razvoj države ali naroda. Učil sem se na zgledu Kalifornije. Pred kakimi devetdesetimi leti je vodstvo te ameriške države sprevidelo, da za kvaliteten razvoj potrebujejo tudi kvalitetno državno univerzo, zato so se odločili za Stanford in začeli vanj vlagati. Res je šlo počasi, toda danes so rezultati vidni. Stanford je uvrščen na šesto mesto na svetu, je najboljša državna univerza, Kalifornija ima Silicijevo dolino in najvišji življenjski standard me vsemi državami ZDA.
V nasprotju z vlado v Kaliforniji pred devetdesetimi leti Golobova vlada ne zna ali noče voditi Slovenije kot razvite informacijske, tehnološke družbe. Vodi nas v stagnacijo in propad. Vprašanje je, kako dolgo še, kako globoko bomo padli in kako težka in dolgotrajna bo pot nazaj. Toliko v razmislek.
Prof. dr. Andrej Umek