V Sloveniji imamo previsoko obremenitev plač. To kvari našo konkurenčnost na mednarodnem trgu, niža neto plače običajnim ljudem in je tudi glavni razlog, zakaj je naš BDP, merjen po kupni moči, manjši kot Češki. Vlada kljub temu ne bo razbremenila plač, ampak bo to naredila le navidezno.
Dohodninska razbremenitev plač se bo prihodnje leto poznala le prve tri mesece, nato se bodo neto plače znižale najprej zaradi uskladitve zneska prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, sredi leta pa izdatneje še zaradi novega prispevka za dolgotrajno oskrbo, poroča Delo. Država bo pri povprečni plači prihodnje leto s prispevki in dohodnino pobrala že okoli 46 odstotkov stroška dela, se pravi skoraj polovico. To je tri odstotne točke več kot leta 2022, obremenitev pa je primerljiva z obdavčitvijo v časih, ko je Slovenija še imela davek na izplačane plače.
GZS: plače bodo bolj obremenjene
Spomnimo: v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so izrazili prepričanje, da bodo v tem letu plače bolj obremenili, in sicer na račun “preoblikovanja prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja v obvezen zdravstveni prispevek, odsotnosti usklajevanja splošne dohodninske olajšave in mej dohodninskih razredov”. Leta 2025 se bodo razmere še bolj zaostrile: s 1. julijem 2025 bo namreč v veljavi prispevek za dolgotrajno oskrbo. Poleg prej prostovoljnega DZZ (35 evrov) bo plačo namreč obremenil tudi novi prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki bo neposredno obremenil neto plače, (absurdno) pa tudi pokojnine upokojencev.
Davkoplačevalci ste navadne pokvarjene barabe. Vi bi radi vaš denar zapravljali sami???! Jok brate, odpade!
Mi bomo kupovali policijske hiške za 40 jurjev na m2, sodne palače, računalnike, si višali plače, hodili na dopuste in se odklapljali. Vam pa višje davke!
Vaša oblast pic.twitter.com/aHrjhFXFHE— Matej Rigelnik (@Matej_R81) November 4, 2024
Država sicer zaradi načrtovanega davka na nepremičnine načrtuje “razbremenitev plač”, a bo ta povsem kozmetična oz. celo negativna, saj se je po poročanju Dela zgolj v zadnjih treh letih obremenitev stroška dela pri povprečni plači zvišala za skoraj 3 odstotne točke, poleg novih prispevkov pa je naraščanje obremenitev plač tudi posledica neusklajevanja dohodninske lestvice, ki se je od leta 2013 prilagajala zgolj štirikrat vključno z napovedanim popravkom za prihodnje leto. V tem času se je povprečna plača zvišala za dve tretjini, meja najnižjega dohodninskega razreda pa za zgolj 15 odstotkov, kar je posledično povzročilo eksplozivno rast obremenitve plač.
Slovenski delavec eden najbolj obdavčenih v Evropi
Da je Slovenija ena izmed držav z najbolj obdavčenimi plačami v Evropi, so razkrili nedavni podatki Eurostata. Slovenija se po neto plači in kupni moči kljub hitri rasti plač v preteklem letu nahaja tik nad Romunijo. To pomeni, da je materialna blaginja Slovencev med najnižjimi v Evropski uniji. Visoki davki in prispevki, ki jih država pobere od bruto plače, so glavni krivec za to.
OECD že leta opozarja
OECD nas sicer že leta opozarja, da je obremenitev plač prevelika in da močno slabša konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Sodeč po podatkih poročila OECD Taxing Wages iz leta 2024 se je Slovenija v letu 2023 po obremenjenosti povprečne plače z dohodnino in socialnimi prispevki nahajala na 7. mestu med 38 državami OECD. To konkretno pomeni, da pri nas zaradi višje obremenjenosti plač neto plača znaša “dobrih 200 evrov manj kot v državah OECD. Od povprečne plače ostane posamezniku v Sloveniji le dobra polovica (56,7 odstotka) celotnega stroška dela v obliki prejemka na svoj račun, medtem ko je ta delež na nivoju povprečja OECD bistveno višji (65,2 odstotka),” izpostavljajo v Gospodarski zbornici Slovenije. Tamkajšnji glavni ekonomist Bojan Ivanc je ob tem pojasnil: “Z drugimi besedami – če bi bila obremenitev plač v Sloveniji na ravni povprečja OECD, bi posameznik v 2023 v povprečju prejel 235 EUR več neto plače, kot jo je sicer.”
Janševa vlada je predloge OECD poslušala
S sprejetjem dohodninske novele v času vlade Janeza Janše so bila opozorila OECD ustrezno naslovljena. Visoka obremenitev dohodka iz dela namreč predstavlja pritisk na same stroške dela in s tem prispeva k slabšanju mednarodne konkurenčnosti podjetij. To pa seveda neposredno vpliva na gospodarsko moč države. Prekomerno obdavčenje pa seveda prispeva k povečanju tveganja za naraščanje sive ekonomije. Prejšnja vlada se je za razliko od aktualne zavedala, da prekomerna obdavčitev prispeva k temu, da je Slovenija manj zanimiva za tuje investicije in naložbe, ter da se s tem onemogoča razvoj srednjega razreda, zato je šla v pripravo novele zakona o dohodnini, ki je bila sprejeta leta 2021.
Pomembna novost, ki jo je prinašala novela zakona o dohodnini, je bila uskladitev zneskov olajšav in dohodninske lestvice s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji. Novela je prinesla postopni dvig splošne olajšave s 3500 na 7500 evrov do leta 2025. Zaposleni z minimalno plačo bi tako na letni ravni leta 2025 prejeli 640 evrov več. Tisti s povprečno plačo bi na letni ravni zaslužil tisoč evrov več.
Namesto rasti plač jih Golobova vlada niža
Čeprav so zakonske rešitve Janševe vlade prispevale k višjim neto prihodkom vseh, k večji gospodarski rasti, hkrati pa se prihodki državnega proračuna iz naslova pobrane dohodnine niso zmanjšali, ampak so se, nasprotno, po podatkih za leto 2022 celo povečali, se je Golobova vlada odločila za povsem napačno pot.
Pri tem pa jih ni niti najmanj motilo, da so se že začeli kazati znaki gospodarskega ohlajanja. Ker pa si Golobovi vseskozi izmišljujejo nove in nove obremenitve, kvaliteta življenja vedno bolj pada. Sicer pa številke, koliko manj se bo zaslužilo v času Golobove vlade v primerjavi s prejšnjo vlado, najbolj zgovorno govorijo same zase.