“Sodstvo vodi globoka država. Po mojih informacijah gre za dva regionalna lobija, ki vodita državo. Ne samo sodstvo, ampak tudi politiko in večinoma vse ostalo. Oni delegirajo vrhovne sodnike, predsednike vrhovnih sodišč. Tudi na nižje stopnje prihajajo zgolj moralno in politično profilirani kadri,” je v oddaji Odkrito na RTV Slovenija, dejal nekdanji sodnik Zvijezdan Radonjić.
V oddaji Odkrito na RTV Slovenija je voditelj Igor Pirkovič tokrat gostil nekdanjega sodnika Zvjezdana Radonjića in bivšega župana Maribora Franca Kanglerja. “Danes gostim dva, ki sta kolesje pravosodja tako ali drugače občutila na svoji roki,” je uvodoma dejal Pirkovič. Najprej se je novinar obrnil na Radonjića: “Pred sabo imam odločbo – oceno sodniške službe, na predlog višjega sodnika Marjana Pogačnika, kjer so ocenili, da Zvjezdan Radonjić ne ustreza sodniški službi.” Radonjić: “Takšni sodniški službi kot jo imajo oni v mislih gotovo ne ustrezam in tudi nikoli nisem. Pravzaprav me čudi, da se je to zgodilo šele po 23 letih.” Pirkovič je ob tem spomnil, da je šlo za oceno dela Radonjića v obdobju zadnjih let.
Kot je novinar poudaril, je šlo dejansko za precej bizarno odločitev v sklopu katere so se vtaknili tudi v Radonjićevo gostovanje na programu Planet TV. “Kako razumete takšno discipliniranje vas osebno?” Radonjić: “Tako kot to razumejo vsi ostali. Nekaj podobnega sta doživela zakonca Zobec, ko sta odšla predavati na neko republikansko univerzo v ZDA, zaradi česar sta morala predsedniku sodišča pisati poročilo, kot da bi bila republikanska stranka razglašena za teroristično organizacijo. Kratko malo: vsa ta sodniška nomenklatura je država v državi. Oni so družba zase in imajo polno kritje vseh mogočih političnih ozadij, tako globoke kot na žalost tudi uradne države.” Zavedajo se, da so nedotakljivi in si lahko privoščijo tudi takšne odločitve. Radonjić je vedel, da bodo takoj izreku sodbe Milku Noviču sledili disciplinski postopki, suspenzi, kazenske ovadbe, graje sodniškega društva, razne ugotovitve na raznih komisijah sodnega sveta itd.
In kar se je zgodilo nazadnje, je le zadnja varianta. “Dobro je le to, da so vmes že ukinili Goli otok, sicer bi verjetno že bil tam.” Ob tem pa se je Pirkovič obrnil h Kanglerju ter omenil, da so postopki proti njemu trajali leta, a je iz vseh izšel kot zmagovalec. Skupno je Kangler zmagal kar v 24 primerih. Kangler: “Ker sem delal pošteno, v interesu občine, države, in ker sem bil leta 1991 pripravljen umreti za to državo, sem pričakoval, da bom nekoč ugledal resnico in pravico. Rane so se zacelile, res je bile so krvave, brazgotine pa so še danes ostale.” In te brazgotine ne motijo nikogar v slovenski družbi. Tako kot so se spravili na Radonjića, se je elita spravila nanj, ker se ni mogla sprijazniti z določenimi projekti in programi ter rezultati iz obdobja njegovega županovanja. Ob tem je omenil gondolo, Ljudski vrt, Lutkovno gledališče. Šlo je namreč za velikanske vsote denarja z naslova EU.
Noviča ni oprostil sodnik Radonjić, marveč pošteno sojenje, ki je dopuščalo uporabo dokazov
Opravičila s strani novinarjev, ki so ga blatili, še ni dočakal, čeprav je bilo o eni sami zadevi kar 2200 negativnih člankov, v desetih letih pa skupno preko 10.000. In če ima nekdo ugled župana drugega največjega mesta in je bil dvakrat izvoljen v DZ ter trikrat v Državni svet, potem je to za človeka boleče. Pirkovič je ob tem spomnil, da je Radonjić Noviča oprostil na podlagi zakona, in da ni šlo za politični proces. Ob tem je Pirkoviča zanimalo zakaj naj ga takrat ne bi smel oprostiti. “Gre za napačno interpretacijo, da sem ga oprostil, marveč sem mu omogočil pošteno sojenje. Nisem ga jaz oprostil, ampak dokazi. Moja “napaka” pa je bila, da sem dovolil prezentacijo teh dokazov. On bi namreč moral biti zaprt do konca življenja, da bi se pokrile neke dejavnosti, ki so spremljale Kemijski inštitut, da bi tisto, kar se je tam počelo, ostalo v tajnosti.”
V nadaljevanju pa je Pirkoviča zanimalo, kdo naj bi v ozadju obračunaval z Radonjićem. Nekdanjega sodnika je vprašal ali bi lahko imel v zadnjih letih na sodišču kakšne nasprotnike. Radonjić: “Sodstvo vodi globoka država. Po mojih informacijah gre za dva regionalna lobija, ki vodita državo. Ne samo sodstvo, ampak tudi politiko in večinoma vse ostalo. Oni delegirajo vrhovne sodnike, predsednike vrhovnih sodišč. Tudi na nižje stopnje prihajajo zgolj moralno in politično profilirani kadri.” Če se zgodi problem na prvi stopnji, ko nekateri sodniki ne želijo delovati v skladu s temi uzancami, posreduje celoten sistem: sodni svet in njihova telesa, državno tožilstvo, vodstvo sodstva, sodniško društvo, sodniki, ki so podpisniki raznih peticij. Na vse te ključne položaje so instalirani sodniki tipa Marjan Pogačnik, ki so v “globokodržavnih” telesih preverjeni in so bili visoko rangirani pri določenih ministrih.
“Sodstvo je država v državi, ki je tako močno zaščitena, da si drzne delati popolnoma vse, kar se ji zahoče”
“Šlo je za vodjo preiskovalnih sodnikov v Mariboru. Razen tega, da jih je nek sodni svet spoznal za krive in ugotovil neko kršitev, se ni zgodilo prav ničesar.” Ob tem je Pirkovič spomnil na nedavni protest pred evropskimi institucijami v Bruslju s transparentni s pozivi k zaščiti vladavine prava v Sloveniji. Pirkovič je ob tem pristavil, da protestniki niso mislili na primere kot sta Kangler in Radonjić ter povprašal zakaj se pri nas ne govori o resničnih primerih, ko je govora o pritiskih na pravosodje. Radonjić je ob tem opozoril na politične blokade v času mandatov prejšnjih levih vlad in na zahteve, da se stanje v pravosodju ne sme spreminjati. Evropsko sodišče za človekove pravice pa so zasedle sile, ki so ideološko blizu Georgeu Sorosu in njegovi agendi. “Vse poteze vlade in predsednika vlade označujejo za avtoritarizmom, za nesvobodo, fašizem, v tem pa jih podpirajo ključni mediji tipa Deutsche Welle, die Presse itd. Globoka država se je kot dominantna infiltrirala tudi v evropske ustanove.”
Odbor 2014 je redno obveščal Amnesty International o svojih težavah, a niti enkrat samkrat niso odreagirali
“Ne gre pričakovati, da se bo stanje spremenilo, upoštevajoč poljsko izkušnjo. Poljaki so namreč poskusili upokojiti nekatere vrhovne sodnike, a se je Evropsko sodišče za človekove pravice postavilo na zadnje noge.” V vseh poskusih, da bi oblast spremenila pravosodno politiko, se vedno zgodi poseg v osebne pravice, ki ga Evropa obsodi in vrne stvari na začetek. Kangler pa je izpostavil, da je Odbor 2014 redno obveščal tudi Amnesty International o svojih težavah, a niti enkrat (vsi sodniki in predsedniki) niso odreagirali, kaj šele, da bi odpisali Odboru 2014. In ko se je po Mariboru obešalo lutke s Kanglerjevimi podobami, ni nihče protestiral. “Ste videli kakšnega novinarja, da bi bil takrat kritičen do tistih lutk?” Kangler pa je navedel tudi primer iz leta 2012, ko je bil izvoljen za Državnega svetnika, a mu niso potrdili mandata, čeprav je bil legitimno izvoljen, ker je obstajala nevarnost, da bi podprl Alojza Kovšco za predsednika.
“Potrebno je pogledati, kdo je stric Klokočar Zupančičeve, pa vam bo jasno zakaj se njej nikoli ne more nič zgoditi”
Večina sodnikov je po prepričanju Radonjića sicer naveličana nenehnih pritiskov, manipulacij, izsiljevanj, in da v vsakem trenutku obstaja povsem realna možnost, da izbruhne nekaj podobnega, nekakšen upor. S kaznovanjem Radonjića in napredovanjem njegovih “rabljev” so dali vsakemu sodniku jasno vedeti, da bo vsakršen upor brez milosti sankcioniran. Pirkovič pa je ob tem omenil vse očitke Radonjiću iz sodniških vrst – da naj bi zlorabil svojo funkcijo in da se v javnih izjavah neprimerno izraža. Ob tem je spomnil še na primer sodnice Urške Klakočar Zupančič, ki je predsednika vlade Janeza Janšo označila za “velikega diktatorja”. Ocena pa je bila, da njena izjava ni neprimerna. Radonjić: “Teh njihovih odločb že zelo dolgo časa ne berem, to je eno samo sprenevedanje in mlatenje prazne slame. Potrebno je pogledati, kdo je njen stric, potem vam bo jasno zakaj se njej nikoli ne more nič zgoditi. On za Janšo ni rekla, da je “veliki diktator”, ampak ga je direktno označila za Adolfa Hitlerja. In to je celo dalo pod “javno” na Facebook. A kljub temu sem prepričan, da bo zelo napredovala in bo kmalu višja sodnica.”
Pirkovič pa se je dotaknil tudi protestnikov, ki histerizirajo, da so teptane človekove pravice v Sloveniji, in ki tujino obveščajo o strahovladi v slovenski državi. “Kako je s tem?” Radonjič je na to odvrnil, da gre za politično manipulacijo, ki vključuje tudi mednarodne faktorje v EU, zadeva pa seveda vključuje tudi določeno število navdušencev, ki so iskreni verniki ideologije, čeprav se ni izkazala kot možna. Gre za konglomerat zavedenih, manipulativnih in zmanipuliranih, a skupno gre za kakšnih 20 tisoč oseb in ne predstavlja kritične mase, da bi se ta levi pol ojačal v tolikšni meri, da bi v tem trenutku zrušil vlado, ki pa je tudi sama po sebi notranje tako nekoherentna, da dejansko ni sposobna izpeljati kakršnekoli spremembe, kjer bi bilo to nujno potrebno. Kangler: “Nihče od teh protestnikov nima jajc, da bi dejal “jaz sem organizator”, ker s tem tudi prevzame odgovornost. Odbor 2014 je imel organizatorja in shode tudi prijavljal. A takšni so te levičarji. Vedno so se skrivali za nekom drugim. Naj povem tudi to, da mediji o našem protestu Odbora niso nikdar poročali, razen če je bil kakšen konflikt.”
Domen Mezeg