Franc Kangler je v svojem pismu, ki ga je naslovil na Branka Grimsa, Vlasto Nussdorfer in Mojco Prelesnik, pojasnil, kako ga policija preiskuje s prikriti preiskovalnimi ukrepi med prehodi schengenske meje, ter razkril, kako neprijetno to izgleda v praksi. Sedaj pa mu je v bran stopila mandatno-imunitetna komisija, ki je njegovo problematiko uvrstila na izredno sejo.
Franc Kangler je na komisijo za nadzor varnostno-obveščevalnih služb, ki jo vodi mag. Branko Grims, na varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer in na informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik naslovil pismo, v katerem je razkril nezakonito delovanje policije. Kanglerju se je namreč letošnjega 11. maja ob prestopu mejnega prehoda Zavrč zgodil neljub dogodek: “Skupaj s svojim direktorjem g. Dragom Slamerškom iz Radia tednik Ptuj sem tega dne prečkal mejo s Hrvaško. Ob prehodu meje je mlada policistka skenirala mojo osebno izkaznico, pri čemer jo je računalnik opozoril, da sem v računalniku evidentiran pod ukrepom nadzor in obveščanje pristojnih ob prehodu čez državno mejo.” Razkril je, da je policistka presenečeno reagirala, Kangler pa ne, saj je dejal, da je seznanjen, da ima ukrep nadzor in da se temu ni treba čuditi. Pot je nadaljeval v Varaždin, le nekaj ur kasneje pa se je čez isti mejni prehod z isto osebo vračal nazaj v Slovenijo. Tokrat je Kanglerjevo osebno izkaznico skeniral policist, ki je vidno reagiral, ko ga je računalnik opozoril, da se zoper njega vodi ukrep nadzor. “Ker je bil policist tako močno presenečen nad ugotovljenim, domnevam, da me je tudi prepoznal, je le-ta še enkrat iz previdnosti skeniral mojo osebno izkaznico, pri čemer ga je računalnik ponovno opozoril na predhodno naveden ukrep. Vidno presenečenega policista sem prav tako ogovoril, da vem, da sem evidentiran in da se nad mano izvaja nadzor, le-ta je z rameni skomignil v smislu, da on ni ničesar kriv ter mi vrnil dokumente in me spustil v Slovenijo.”
Kršitve policije nad Kanglerjem potrdili tudi varuh človekovih pravic, informacijski pooblaščenec in komisija za nadzor nad varnostno obveščevalnimi službami
Kangler je Grimsa, Nussdorferjevo in Prelesnikovo opozoril, da je funkcijo župana prevzel 4. decembra 2006, prvi dokument policije zoper njega pa je nastal le nekaj dni kasneje, natančneje 16. januarja 2007, torej dober mesec po nastopu funkcije. “V tem času do danes me je policija večkrat obravnavala, kršila človekove pravice in svoboščine, pri čemer je tudi varuh človekovih pravic ugotovil in v svojem poročilu jasno zapisal, da je policija 4. maja 2011 nezakonito opravljala hišno preiskavo. V tem obdobju je 17 pravnomočno rešenih kazenskih zadev v mojo korist, tri zadeve so v mojo korist rešene na 1. stopnji. V tem času sem bil tudi po krivici obsojen in po krivici sem izgubil mandat državnega svetnika.” Sicer pa je hujše kršitve s strani policije nad Kanglerjem ugotovil tudi informacijski pooblaščenec, skupaj s komisijo za nadzor nad obveščevalno varnostnimi službami.
Sploh obstaja zakonska podlaga za prikrit nadzor državnega svetnika?
Kangler je v omenjenem dopisu predlagal, da pristojna komisija DZ v zvezi z ukrepom opravi nadzor na GPU. Na to se je med prvimi odzvala interesna skupina lokalnih interesov Državnega sveta RS, ki je na Francija Rokavca, predsednika mandatno-imunitetne komisije, naslovila pobudo za obravnavo problematike izvajanja nadzora državnega svetnika Franca Kanglerja pri prehodu schengenske meje s prikritimi ukrepi. “Ker se postavlja vprašanje zakonske podlage za prikrit nadzor državnega svetnika in s tem poseganje tako v njegove osnovne človekove pravice kot v njegovo delo v državnem svetu (kot morebitnega člana delegacije državnega sveta na obisku v tujini), interesna skupina predlaga, da se o tem opravi razprava na mandatno-imunitetni komisiji in od pristojnih pridobi odgovore,” so zapisali ter predlagali, da se navedena problematika čim prej uvrsti na sejo mandatno-imunitetne komisije in nanjo povabi državnega svetnika Franca Kanglerja, ministrstvo za notranje zadeve, policijo, varuha človekovih pravic in informacijsko pooblaščenko. To so nato uvrstili na 4. izredno sejo mandatno-imunitetne komisije, ki bo v četrtek, 24. maja.
V obeh primerih prehoda osebe preko državne meje, 11. maja 2018 na Mejnem prehodu Zavrč, sta policist in policistka mejno kontrolo izvedla v skladu veljavno nacionalno in EU zakonodajo, strokovno in zakonito, brez kakršnih koli drugih ukrepov. Postopek je bil običajen, kot to velja za vse potnike na mejnem prehodu, pri tem osebe tudi nista kakorkoli nadlegovala ali nadzirala.
Ukrep, ki je naveden v omenjenem prispevku – »nadzor in obveščanje pristojnih ob prehodu čez državno mejo« – v evidencah policije ne obstaja, policija pa tudi ne izvaja svojih nalog iz političnih motivov ali za politične obračune. V kolikor obstaja razpisan ukrep zoper posameznika, policija sicer tega ukrepa ni dolžna razkriti in potrditi ali zanikati obstoj, saj bi s posredovanjem teh podatkov lahko vplivala na izvrševanja pristojnosti policije, preprečevanja, razkrivanja, odkrivanja, dokazovanja in pregona kaznivih dejanj in prekrškov (1. odstavek 36. člena ZVOP-1).
Omejitve pravic osebe do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki izhaja iz določil 127. člena ZNPPol za posamezno evidenco policije, ki jo policija upravlja in vzdržuje zaradi opravljanja policijskih nalog. Posamezniku policija na zahtevo posreduje izpis osebnih podatkov iz evidenc policije, do katerih je le ta upravičen, kar je bilo v konkretnem primeru na podlagi določil ZVOP-1 storjeno.
Pisk računalnika pa pomeni, da je bil dokument z optičnim čitalcem uspešno prebran in ne, da je evidentiran ukrep nadzora in obveščanja pristojnih ob prehodu čez državno mejo ali kakšen drug prikrit preiskovalni ukrep.
M. S.