Medtem ko država razpada na vseh koncih, ni težko pisati poljubnih uvodnikov, čeprav gre za tehnično revijo. Ko vladajoča struktura ne vidi drugega kot sebe in svoje podpornike, za katere bi lahko zapisal, da so delomrzneži, bi morali vsi državljani, ki ustvarjamo dohodek, plačujemo davke, socialno oskrbo, zdravstvo in skrbimo za blaginjo naroda, kritično nastopiti in podati jasna stališča. Tu mislim predvsem na gospodarstvo.
Najbolj skrb zbujajoče je, da je decembra leta 2023 v primerjavi z novembrom industrijska proizvodnja pri nas padla za dobrih deset odstotkov. Kot kažejo statistični podatki, je proizvodnja lani v celotnem letu nazadovala v vseh ključnih dejavnostih, skupno pa za 5,3 odstotka. V predelovalnih dejavnostih je bil padec 4,1-odstoten, v rudarstvu 15,7-odstoten, v preskrbi z električno energijo, s plinom in paro pa 31,9-odstoten itd. Skrbi pa, če se bo decembrski trend padanja proizvodnje nadaljeval. Precej znakov s terena to nakazuje.
Tistih, ki poznamo slovensko industrijsko proizvodnjo, to ne preseneča in se temu ne čudimo. Zlasti ne, če spremljamo ravnanje te vlade in njen odnos do gospodarstva in posebej do industrije.
Tu je premalo prostora, da bi lahko zapisal vse težave v industriji, za katere je kriva zdajšnja vlada.
Golob je podprl nakup sodne stavbe brez podrobne seznanitve
Prepričan sem, da ni direktorja podjetja ali ravnatelja neke ustanove ne pri nas in ne v svetu, ki bi odobril nakup opreme ali nepremičnine, za katero ne bi imel podrobnega opisa, namena smiselne uporabe, prodajalca in podrobnega opisa cene. Predsednik naše vlade je namreč dal na dnevni red seje vlade razpravo o nakupu skoraj 8-milijonske zgradbe brez strokovne ocene sodnega cenilca te nepremičnine, brez pogodbe s prodajalcem in brez podrobnega opisa namena uporabe te stavbe.
Tako neumnih investicij se običajni ljudje ne gredo
Vsi tisti, ki vodimo podjetja, vemo, kako premišljeno je treba investirati, kako je v vsako investicijo treba preučiti, kako je treba iskati optimalno opremo, kako se je treba pogajati za ceno in predvsem, kako je treba v vsako investicijo vnesti amortizacijo, to je, kako bo investicija vrnila vložen denar.
V veliki večini podjetij, ne glede na velikost, je treba za vsak nakup novega računalnika opisati potrebo, namen uporabe, lokacijo, kje bo uporabljen, predstaviti osebo, ki ga bo uporabljala, opisati operacijski sistem z vsemi potrebnimi programi. Nekdo v vladi, ki misli, da je vsemogočen, pa kupi 13.000 računalnikov, ki so menda neuporabni, za katere se ne ve, kdo jih bo uporabljal in za kakšne namene. Pri tem pa je pomembna tudi cena teh osiromašenih računalnikov, ki so že pol leta v skladišču, na kar doslej ni še nihče opozoril.
Še tako majhni obrtniki ali kmetje, ki so pogosto brez posebne ekonomske izobrazbe, se tako neumnih investicij, ki ji izvaja ta vlada, ne bi šli.
Državni razpis za nevladne organizacije v letošnjem januarju v višini skoraj sedem milijonov evrov je prava katastrofa. Ali se kdo vpraša, kaj in kdaj bo tu kakšna dodana vrednost in kako se bo denar vrnil v državno blagajno?
Potem se pa čudimo, da na vseh mednarodnih primerjalnih lestvicah kot država padamo. Pa tu ne gre samo za ekonomsko svobodo ali inovativnost. Tu gre za usodnejše podatke, kot je varnost državljanov, kot je medijska svoboda, ki je osnova za demokracijo, ali pa za inflacijo, ki siromaši državljane.
Kaj vse to pomeni za naše občane in za našo mladino?
Dr. Janez Tušek