“Zakon o evtanaziji, ki bo obravnavan jutri na seji DZ predvideva, da bo izplačano življenjsko zavarovanje za primer usmrtitve. Napisali vam bodo, da ste umrli zaradi terminalne bolezni, neozdravljive bolezni, itd. Vprašanje za predlagatelje: kako ste pa kaj z zlorabami?” je na omrežju X vprašala vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec.
Zakon o evtanaziji, ki prihaja pred poslance, odpira vrsto pravnih in etičnih dilem. Veliko pomislekov po poročanju STA izražajo zlasti v Zdravniški zbornici Slovenije, kjer so že napovedali, da bo veliko število zdravnikov v dotičnem primeru (če bo zakon sprejet), uveljavljalo ugovor vesti. V zbornici v splošnem nasprotujejo predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki bo v DZ obravnavan v četrtek, bodo pa zakon, če bo sprejet, spoštovali. Predsednica Zdravniške zbornice Bojana Beović je ob tem pojasnila, da predlogu zakona nasprotujejo zlasti v temeljni želji zdravnika pomagati pacientu.
“Uboj bolnika ne pritiče zdravniškemu poklicu”
Evtanazijo se v državah, ki jo izvajajo, sicer razume kot napredek, se pa Beovićeva sprašuje, ali gre dejansko za to, ali pa je vse skupaj zgolj zabloda. Opozorila je, da družba stremi k neki idealni podobi človeka, trpljenje in invalidnost pa se potiska na stran kljub možnosti, da je tem osebam mogoče pomagati. Načrtovani zakon pa po njenem predvideva, da bi bili zdravniki zelo tesno vpeti v izvajanje posegov, povezanih z evtanazijo, to pa bi zanje pomenilo še dodatno breme. Veliko težavo predstavlja zlasti dejstvo, da vloga zdravnikov v dotičnem postopku ni dovolj dobro definirana.
Mnogi zdravniki bodo izkoristili ugovor vesti
Odzval se je tudi vodja Slovenskega zdravniškega društva Radko Komadina, ki je opozoril na mnenje društva, “da sodelovanje ali uboj bolnika ne pritiče zdravniškemu poklicu”. Prav zato nasprotujejo dejavnemu ubijanju bolnikov, v zameno pa ponujajo ustrezno dostopno paliativno oskrbo, s katero lahko trpečemu pomagajo, da svoje poslednje dni preživi na človeka dostojen način. Zdravniki bodo v primeru sprejetja zakona tega spoštovali, vendar pa bodo mnogi med njimi izkoristili ugovor vesti. Je pa Beovićeva še dodala, da se bodo nedvomno našli zdravniki, ki z zakonom soglašajo in ga bodo tudi izvajali.
Obstaja velika nevarnost zlorab
Po ocenah onkološkega inštituta v Sloveniji zaradi neozdravljive bolezni letno premine približno 23 tisoč bolnikov, večina od njih pa si želi čim boljše zdravljenje, posamezniki pa izrazijo željo za predčasno končanje življenja. Ključna je vzpostavitev sistema, ki bo odgovarjal na potrebe teh najtežjih bolnikov. Bi se pa z novim zakonom utegnile preveč na široko odpreti možnosti, da bi se bolniki in njihove družine veliko bolj pogosto odločali za končanje življenja, možne pa so tudi zlorabe, opozarja Maja Ebert z dotičnega inštituta. Skrbi jo še, da bi se pacienti za evtanazijo odločali iz napačnih razlogov, če bi se denimo počutili, da so breme družini, kar se pogosto zgodi. Takšni bolniki bi po njenem potrebovali zgolj ustrezno socialno podporo.
Dodatna pojasnila o morebitnem novem zakonu je podala vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec: “Nov zakon odpira tisoč in eno vprašanje. Ali je namreč nekdo, ki neznosno trpi, sposoben trezno razmišljati? Ali je res sposoben razmišljati o tem, ali si želi smrt ali zgolj skrajšati trpljenje, muke, bolečine? Kolikokrat v življenju rečemo “Jaz bi najrajši umrl!”. V tem primeru sicer ne gre za zlorabo v smislu, da bi odločitev sprejeli svojci – da nekoga usmrtijo, ampak da bodo pritiski svojcev tako močni, da bi se pod njihovim pritiskom nek ostarel človek odločil za evtanazijo, da ne bi bil breme svojim otrokom, zato bi podpisal dokument, otroci pa bi po njegovem imeli pa vsaj finančne koristi od njega …”
Je za vladajoče evtanazija poceni alternativa paliative?
Sicer pa ni jasno, kako bi se ravnalo v primerih, ko je neka oseba v deliriju, ko ni sposobna samostojnega odločanja, bodisi zaradi hudih bolečin bodisi kakšnega drugega razloga. Je pa obenem “srhljivo” brati zakon, saj je dejansko napisan kot postopek usmrtitve. Godčeva se je dotaknila tudi duševno bolnih, ki naj bi bili iz odločanja o svoji smrti zaenkrat izločeni. Obenem pa je iz zakona mogoče razbrati (vsaj tako se zdi), da lahko neka zdravorazumska oseba glede evtanazije sprejme odločitev vnaprej in se nanaša na osebe, ki doživljajo neznosno trpljenje ali imajo dlje časa trajajočo bolezen.
V splošnem pa novi zakon odpira vrsto zlasti etičnih vprašanj. Predloga zakona sicer ni podala vlada. Tudi še ni jasno uradno stališče koalicije, se pa celotna zadeva nagiba v smeri razmišljanja, da je evtanazija cenejša od paliative … Z ekonomskega vidika (neurejena paliativa, neurejena dolgotrajna oskrba, neurejen zdravstveni sistem …) zadeva izpade kot alternativa, ki jo vladajoči ponujajo. V ozadju je logika, da če je nekdo star, onemogel in neznosno trpi, je najbolje, da se ga znebi tako, da se ga enostavno usmrti. In potem se bo nekdo našel, ki bo rekel, da imamo preveč brezdomcev in da jih je treba usmrtiti. Godčeva meni, da pri branju dotičnega zakona človek enostavno mora biti ciničen.
Domen Mezeg