Normalno je, da se je vlada vključila v reševanje prehranske blaginje, vendar je tudi tokrat s svojimi nepremišljenimi in neučinkovitimi ukrepi dokazala, da več kot očitno ne ve, kaj počne. V luči pomanjkanje pšenice na svetovnih trgih se je v prizadevanja za njen odkup sicer vključila, vendar je s svojimi napovedanimi ukrepi precej ustrelila mimo in kaotično stanje, ki že tako vlada, še dodatno poslabšala. Nepremišljen ukrep sistema odkupa preko javnih naročil je absurd, saj bodo verjetno kmeti prodali vso pšenico, še preden bo razpis sploh razpisan.
Vlada je na nedavni novinarski konferenci napovedala, da bo kmetom pomagala in po obljubi premierja Roberta Goloba poskrbela za celovit odkup pšenice, pridelane v Sloveniji, preko zavoda za Blagovne rezerve, češ da “kmetom želijo pomagati s tem, da jih razbremenijo stroškov, hkrati pa želijo pridelek v celoti zadržati v Sloveniji,”, je dejal premier Golob. Pa bi bilo veliko bolje, če ne bi rekel ničesar, saj se je zgodba z odkupom zapeljala v drugo smer. Blagovne rezerve bodo dejansko odkupovale, vendar na prostem evropskem trgu prek javnih naročil. Glavno merilo bo najnižja cena. Kar pomeni, da lahko, npr. Hrvaška in Madžarska ponudita nižje cene, a tudi slabšo pšenico. To pa pa pomeni, da jim je popolnoma vseeno, ali se bo v silosih znašla madžarska, srbska ali hrvaška pšenica.
Da je šlo za izredno grd medijski blef, je povedal že Franc Küčan, predsednik komisije za odkup in prodajo žit, kjer so iz tega razloga ministrico ali pa predsednika vlade pozvali k odstopu. Odločitev je namreč razburila tako med kmeti kot med, “Če ne misliš resno, potem ne dajaj obljub in ne zavajaj javnosti, tistih, ki na to čakajo. Žetev se bo končala v dveh, treh dneh, ko bo razpis narejen, ko bodo pogoji znani, bo pšenica ali v Libiji ali v Italiji, ker čakajo pred vrati. Ljudje bodo pšenico odpeljali.” je ob tem dejal Küčan. Problem je med drugim tudi v tem, da večina kmetov nima prostora za skladiščenje, zato morajo pšenico prodati v najhitrejšem možnem času po žetvi.
Ukrep bi še povečal inflacijo
Ni potrebno posebej poudarjati, da so bili nad potezo ogorčeni tudi v agroživilski panogi, saj je vladni predlog krepil cenovna pričakovanja, zaradi česar so morali odkupne cene navzgor popravljati tudi sami. Nespametno in neučinkovito ravnanje vlade bo stanje na trgu še dodatno poslabšalo, saj višje cene po mnenju Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, ki deluje v okviru GZS, pomenijo, da bo cena kruha in moke v trgovinah najverjetneje še naraščala. Cene v Sloveniji se sicer gibljejo od 300 evrov za tono krmne pšenice, pa vse do 390 evrov za tono najboljše krušne pšenice, končno ceno kruha v trgovini, ki je tako visoka, pa je posledica ostalih stroškov, do katerih pried med nastajanjem končnega izdelka.
Kmetje v nobenem primeru ne bodo na slabšem, saj ne glede na to, kdo bo na koncu odkupil slovensko pšenico, bi bil strošek njene pridelave po oceni Kmetijskega inštituta Slovenije od 245 pa do 270 evrov na tono, kar je pozitiven izkupiček za kmete. Bi bila pa pozitivna stran odkupa zaloga ob morebitnem pomanjkanju čez zimo, zaradi česar je tudi agrarni ekonomist Aleš Kuhar v svoji izjavi za MMC RTV Slovenija vlado pozval, “naj transparentno sporoči, kaj je cilj posega: ali blažitev draginje na kmetijah ali ohranjanje proizvodnega potenciala na kmetijskih gospodarstvih ali je cilj zniževanje cen hrane. S tem ukrepom (napovedanim odkupom) ne dosežemo prvega in tretjega.”
Zdi se, da nova vlada na vsak način želi dokazati in opravičiti svojo pozicijo, vendar pri tem vedno znova dokazuje, da je potrebno za učinkovite rešitve na mizo postaviti kaj več kot le besede. Vsak dan smo priča novim neučinkovitim in nesmiselnim ukrepom, zato bi bilo morda res bolje, da ne bi storila nič. Glede na to, da se tudi druge države borijo s blaženjem draginje, bi bilo morda zanje bolj smiselno, da tam preverijo, kako se s tem borijo ostale države in ne posegajo v zadeve, ki jih ne razumejo, saj absolutni kaos, ki že zdaj vlada, le še dodatno povečujejo.
Tanja Brkić