V uredništvo Nova24TV smo prejeli pritožbe nekaterih članov lovske organizacije, ki jim je v oči padel intervju z ekosocialističnim evroposlancem Šoltesem v glasilu Lovec, ki gre vsak mesec na naslove skoraj 22 tisoč lovcev. Kot so nam pojasnili na Lovski zvezi Slovenije, v tem glasilu v predvolilnem obdobju ne bodo objavili intervjuja z nobenim drugim evroposlancem, kot razlog za ekskluzivni intervju pa so navedli Šoltesovo nasprotovanje evropski direktivi o strožjem nadzoru nad orožjem pred dvema letoma in da niso našli ustreznejšega datuma. Če bi bili pri tem iskreni, bi intervju opravili neposredno po glasovanju v Evropskem parlamentu in tako odpravili vse dvome o politični pristranskosti, vse skupaj pa sedaj izgleda kot načrtno favoriziranje Šoltesa pred majskimi volitvami.
Lovska zveza je povzročila nemalo razburjenja s tem, ko je v glasilu Lovec dala prostor za reklamo slovenskemu ekosocialističnemu evroposlancu Igorju Šoltesu, ki je tudi vnuk drugega človeka nekdanje totalitarne Socialistične federativne republike Jugoslavije Edvarda Kardelja. Glasilo lovske zveze prejema skoraj 22 tisoč slovenskih lovcev – izvod namreč dobi vsak član LZS – v njem pa v predvolilnem obdobju niso dali prostora nobenemu drugemu evroposlancu. Da naj na prihajajočih evropskih volitvah glasujejo prav zanj, je Šoltes lovce pozival takole: “Lovce vidim v vlogi zaščitnikov naravnega habitata: vidim še veliko dela, da bi odpravili stereotipe, kaj lovci so in kaj niso. Divjine ni več, ljudje smo korenito posegli v prostor za živali, presekali njihove poti. Zato se moramo obnašati odgovorno in zmanjšati škodljive posledice, ki smo jih povzročili.”
Šoltes je dobil tudi priložnost, da se je pohvalil, da je bil njegov dedek Kardelj!
V intervjuju je Šoltes sicer pojasnjeval svojo vlogo pri sprejemanju evropske direktive o orožju; dejal je, da ni prav kar vseh lastnikov orožja označiti za potencialne teroriste, slovensko restriktivno zakonodajo pa je pohvalil kot eno boljših. Avtorica prispevka pa je nato povsem nekritično med intervjujem kar sama Šoltesa spomnila, da je bil njegov dedek Kardelj: “Vaš dedek, Edvard Kardelj, je bil tudi lovec.” Šoltes je nato slikovito opisal svoje privilegirano otroštvo v nekdanjem totalitarnem režimu SFRJ: “Članstvo v lovski organizaciji je bilo v tistem času sestavni del službe. Z dedkom sem šel večkrat v naravo, nikoli pa na lov. Veliko je fotografiral, še posebno se spominjam njegove zelo lepe fotografije divjega petelina v času petja. Sem pa ob priložnosti lova na Velem polju delal družbo pisatelju Janezu Vipotniku, a sva se z lova vrnila praznih rok. Zanimiva izkušnja je od blizu videti gamse, gorske koze, lepoto narave …”
Njegov ded raje pobijal ljudi kot živali
V intervjuju je imel nato še priložnost opisati svoj odnos do narave in živali, pri čemer velja opozoriti, da mu je tržno nišo, hote ali nehote, priskrbel prav dedek Edvard Kardelj. Znano je, da sta bila oba z diktatorjem Titom lovca, toda bistveno več kot trofej divjadi imata na vesti življenj nedolžnih ljudi med in po drugi svetovni vojni, ko so izvensodno pobili več sto tisoč nedolžnih ljudi. Pri tem je potrebno poudariti, da nekdanji režim ni skrbel za čisto okolje, saj so s podpiranjem težke industrije najbolj onesnažili slovensko okolje, današnje stranke zelenih, katerih barve v Evropskem parlamentu zastopa Šoltes, pa se niso izkazale dobre za nič drugega kot za recikliranje starih socialističnih idej.
V dveh letih niso uspeli najti ustreznejšega termina, kot tega pred volitvami?
Svetovalka za odnose z javnostmi v Lovski zvezi Slovenije Urša Kmetec, sicer nekdanja novinarka Dnevnika, uvodoma pojasni intervju: “Z dr. Šoltesom smo se za intervju dogovarjali več mesecev pred dejansko objavo v glasilu Lovec, okoliščine so nanesle, da je bil intervju z njim opravljen šele 21. 1. 2019, in ker revija izhaja kot mesečnik, objavljen v marcu 2019. V intervjuju se nismo in se tudi v bodoče ne bomo ukvarjali z napovedjo dr. Šoltesa, da bo kandidiral na prihajajočih evropskih volitvah, ne kako bo to izpeljal.”
V nadaljevanju zatrjujejo, da jih zanimajo evroposlanci, ki so aktivno prispevali k ustvarjanju zavedanja, da s spremembami evropske orožne direktive države članice ne smejo poslabšati položaja zakonitih lastnikov orožja. V nadaljevanju so še pojasnili, da naj bi bilo težko priti do pogovora in še težje do intervjuja s preostalimi politiki. Pri tem so omenili, da imajo v načrtu pogovor s predsednikom državnega sveta, zanimal pa bi jih tudi intervju z okoljskim ministrom ali pa s predsednikom odbora za kmetijstvo.
J. Ž.