Iz Bruslja prihajajo katastrofalne novice. Evropska komisija je danes napoved rasti slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP) za letos znižala z dveh na en sam odstotek.
V Bruslju pričakujejo, da se bosta tako zasebna kot javna potrošnja v Sloveniji v drugi polovici letošnjega leta še naprej krepili, k čemur bo dodatno prispevala uvedba zimskega dodatka oziroma božičnice za vse zaposlene. Medtem ko so še maja napovedovali 2‑odstotno rast, pa se je ta ustavila na ene samem odstotku. Gre torej za dinamiko gospodarskega ohlajevanja in hkratne rasti potrošnje, ki jo poganja (prevelika) javna poraba.
Umetna rast, ki jo poganja potrošnja
Rast potrošnje torej EK napoveduje predvsem zaradi javne porabe, kar predstavlja umetno porabo oziroma porabo “na kredit”, ki ga bomo s časom – ko bo ta vlada le še spomin iz nočne more – morali odplačevati vsi Slovenci. To pomeni, da rast ni posledica večje konkurenčnosti, tehnološkega napredka, višje produktivnosti ali širitve izvoznih trgov. Gre izključno za zalivanje z javnim denarjem. Takšna “rast” pa ni organska, temveč umetno napihnjena, javno‑finančno vzdrževana rast, ki obstaja le, dokler država troši in dokler teče evropski denar.
Dodatno je zaskrbljujoče, da se strukturni problemi slovenskega gospodarstva že leta ne rešujejo. Še vedno imamo preveč regulacij, previsoko obdavčitev dela, velike težave pri pridobivanju kadrov, nizko raven vlaganj v raziskave, razvoj in tehnologijo ter močno odvisnost od dogajanja v Nemčiji in drugih izvoznih trgih. Nobena od teh težav ni naslovljena s slovensko fiskalno politiko. Nasprotno, “vojna z gospodarstvom”, ki divja med zasebnim sektorjem in Golobovo vlado, je aktivno poskrbela za to, da bodo preživela le podjetja, ki so priključena na državo in z njo povezano javno porabno.
Evropska komisija s poročilom torej med vrsticami sporoča, da bo Slovenija rasla predvsem zaradi državne porabe, ne zaradi lastne gospodarske moči. To pa ni pot, ki bi vodila v dolgoročen razvoj ali večjo blaginjo. V resnici gre za odvisnost od tujega denarja in javnofinančnih spodbud.
Manjša rast, nižji davčni prihodki
Ni zanemarljivo, da manjša rast pomeni tudi nižje davčne prihodke. Ob že tako visokih javnofinančnih izdatkih, starajočem se prebivalstvu in naraščajočih stroških pokojninske ter zdravstvene blagajne to predstavlja recept za še večje zadolževanje države. Panda in samurajske obveznice so le začetek iskanja novih priložnosti za zadolževanje na mednarodni finančni margini.
Vlada kljub temu divje troši – nazadnje z injekcijo, namenjeno posvečenim javnim uslužbencem in njihovim božičnicam (na vrh že tako več kot milijardo vredne plačne reforme javnega sektorja). Pri tem je zanimivo, da celo minister za finance Klemen Boštjančič priznava, da, kot je povedal v Odmevih: “Že vsaj pol leta na vladi vse kolege opozarjam, da se gospodarsko ohlajanje seveda pozna v nižjih prihodkih letos in prihodnje leto, tako da bodo proračuni v prihodnjih letih nižji oziroma odhodki bodo bistveno, bistveno počasneje rasli.” Smo torej v paradoksalni situaciji: minister vodilne koalicijske stranke opozarja svoje koalicijske partnerje (med drugim svojo stranko!), da bo prilivov manj, celotna vlada pa se obnaša tako, kot da bo proračun neprestano rasel, prav tako pa bo višja gospodarska rast.
Medtem ko minister “opozarja”, na ministrstvu za kulturo ustanavljajo “javni zavod za moderne plese” in zalivajo javni sektor z denarjem.
Boljše napovedi za naslednji dve leti, a kako zanesljive so?
Evropska komisija v svoji najnovejši napovedi za Slovenijo predvideva, da bo BDP dosegel 2,4 % v letu 2026 in 2,6 % v letu 2027. Čeprav za prihodnji dve leti Komisija napoveduje boljše rezultate, je potrebno biti pri napovedih skeptičen, saj so se vse napovedi do zdaj izkazale za preveč optimistične.
Projekcije Komisije se v preteklosti skoraj nikoli niso ujemale z realnostjo. Na primer že novembra 2024 je EK znižala napoved rasti BDP za Slovenijo: napoved za tekoče leto je bila zmanjšana z 2,3 % na 1,4 %, in to kar sredi leta. Napovedi za turbulentni leti, ki prihajata, so še bolj nezanesljive, saj smo ravno na začetku strukturne industrijske krize zahodnega sveta, kjer je Slovenija ujeta v sam epicenter nevihte.
UMAR (Urad za makroekonomske analize in razvoj) je sicer v svoji napovedi prav tako veliko bolj pesimističen: po maju 2025 so njihovi analitiki napovedali rast le 0,8 % za letošnje leto, kar je bistveno nižje od napovedi, ki so bile objavljene prej v letu. Tudi oni za naslednji dve leti sicer napovedujejo višjo rast, a opozarjajo na precejšnjo mednarodno negotovost, pri čemer navajajo tveganja, kot so protekcionizem v ZDA, geopolitične napetosti (vojna v Ukrajini) in morebitne težave pri izvajanju državnih investicij (pomanjkljivosti pri črpanju kohezijskih sredstev).
Čakajo nas turbulentni časi
Vsekakor nismo v stanju, da bi se brezglavo zadolževali. A točno to počne slovenska vlada, ne glede na opozorila ministra za finance (ki očitno niso ultimat, ampak nasvet). Proračun za leto 2026 bo po prvotnih napovedih poskočil na 17,3 milijarde evrov odhodkov, leta 2027 pa bodo lahko odhodki znašali največ 17,6 milijarde evrov.
Na drugi strani Evropska komisija za Hrvaško napoveduje, da bo po pričakovanjih realni BDP zrasel za 3,2 % v letu 2025 in 2,9 % v letu 2026. Hrvaški javni dolg v odstotku BDP‐ja se po podatkih hrvaškega statističnega urada zmanjšuje ob koncu leta 2024 je dolg znašal 57,4 % BDP, medtem ko je bil leta 2023 še 60,9%, letos pa bo padel na 56.3% BDP, kar je tudi posledica visoke rasti gospodarstva in posledično prihodkov v proračun.
Težko se bodo torej slovenski socialisti na vladi izgovarjali na mednarodne razmere. Hrvaška pod varnim vodstvom desne sredine je dokazala, da se da voditi uspešno fiskalno politiko tudi v zahtevnih razmerah.
I. K.