V državnem zboru je danes potekalo zaslišanje dveh novih ministrskih kandidatov. Oba koalicijska kandidata sta prestala zaslišanje na matičnih odborih.
Andreja Kokalj, doslej sicer državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu, je že na samem začetku zastavila ministrovanje po liniji najmanjšega upora. “Ne kandidiram z obljubo velikih reform, kandidiram z zavezo, da bomo izpeljali tisto, kar smo skupaj začrtali,” je po poročanju RTV dejala na matičnem odboru, ki ji je prižgal zeleno luč. Njeno predstavitev načrtov za delo na resorju je kot ustrezno ocenilo 9 članov odbora, kot neustrezno pa trije.
Njene izkušnje s pravosodjem so precej omejene. Javnosti je razkrila, da je pravosodje spoznavala kot pravnica v odvetniški pisarni, mediatorka na Okrožnem sodišču v Ljubljani in sodnica porotnica na delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani. Vodilnih funkcij doslej v karieri še ni zasedla. Ministrsko funkcijo bo zasedla pred koncem mandata, zato si želi predvsem “stabilnosti”.
V predstavitvi se ni dotaknila najbolj vroče politične teme ta trenutek, in sicer t. i. “Šutarjevega zakona”, ki bo v veliki meri povečal pristojnosti policije. Ta bo uveden kot odgovor na naraščajoče nasilje predstavnikov romske skupnosti, zaradi katerega je konec koncev odstopila tudi pravosodna ministrica Andreja Katič.
Brez vsebinskih odgovorov opozicijski SDS
Glede spornega zakona jo je povprašal poslanec SDS in podpredsednik Odbora za pravosodje Jožef Lenart. Tako je odgovorila: “Ministrstvo je že prej pripravljalo vsebine, ki so povezane z varnostno problematiko. Hkrati pa je bilo smiselno in potrebno, da je vlada odreagirala s pripravo ‘Šutarjevega zakona’.”
Poslanec Jože Tanko iz SDS je v svojem vprašanju izpostavil, da je ministrstvo za pravosodje v tem mandatu popolnoma diskreditirano. Navedel je primer “afere Litijska”. Prav tako je prosil za “zelo nedvoumen odgovor na to oprostitev prekrškovnih in kazenskih postopkov v primeru Covida”, saj je šlo v nekaterih primerih za hujša kazniva dejanja, med drugim tudi napade na policiste, poškodovanje policistov.
Poslanka Lena Grgurevič znova motila razpravo
Še preden je Kokaljeva uspela odgovoriti, ji je v besedo skočila predsednica odbora za pravosodje Lena Grgurevič. Ker pa je imela vsebinsko razpravo oziroma komentar na Tankovo razpravo, jo je ta spomnil, da s tem krši poslovnik. Na njegov opomin ni imela odgovora.
Kokaljeva je dejala, da bo treba delati na tem, da se povrne zaupanje v ministrstvo za pravosodje. Spomnimo, afero Litijska je “skuhala” nekdanja ministrica Dominika Švarc Pipan, ki je pripadala isti stranki kot Kokaljeva.
Na vprašanje o oprostitvi glob prekrškarjev med protivladnimi protesti ni podala vsebinskega odgovora.
Zlobkov nenavaden pristop k nezakonitim migracijam
Zlobko, ki mu je odbor za notranje zadeve prižgal zeleno luč z devetimi glasovi za in petimi proti, je med svojo predstavitvijo kot enega največjih izzivov izpostavil obvladovanje romske problematike. Dejal je, da kompleksna problematika zahteva sočutje in odločen pristop. Kot pravi, je treba še naprej graditi na načelu enakosti pred zakonom in varnosti za vse. To je bil sicer eden največjih očitkov javnosti državi, da ne zagotavlja enakosti pred zakonom, sploh pa ne varnosti skupnostim, ki so zaradi nasilja Romov najbolj prizadete.
Kljub jasnim indicem, da se varnostna situacija v Sloveniji poslabšuje, je prepričan, da je ta stabilna, a kompleksna. Država se po njegovi oceni sooča s kriminaliteto, nasiljem, migracijami, organiziranim kriminalom, vprašanjem kibernetske varnosti in zagotavljanjem javnega reda in miru, navaja Zlobko.
Poslanec Anton Šturbej (SDS) je ocenil, da je Zlobkova izobrazba primernejša ministrski funkciji kot izobrazba trenutno še ministra Boštjana Poklukarja, ki ni razumel varnostnih težav, s katerimi se sooča Slovenija, kot eno izmed prioritet pa si je zastavil čiščenje t. i. “janšistov”. “Nalog je veliko, verjamem, da v teh štirih mesecih ne boste iskali janšistov po policiji, ampak da se boste dejansko usmerili na naloge, ki ste jih sami omenili,” je povedal.
Poslanec Andrej Poglajen, prav tako iz SDS, ga je označil za enega bolj razumnih poslancev Svobode, za razliko od njegovih strankarskih kolegov, predvsem pa je izpostavil, da je primerneje izobražen kot Poklukar. Ga pa je v uvodni obrazložitvi zelo “užalostilo” njegovo stališče na področju migracij. “Vsa ta zakonodaja, ki ste jo omenjali, je rahljala področje migrantske politike. Rahljala. Spomnimo, zakon o tujcih, trikrat ste v tem mandatu znižali standard znanja slovenskega jezika. Celo toliko, da ste uvedli standard, ki ga po mednarodnih rangih oziroma rangiranju sploh ne poznamo. Tako imenovani ‘preživetveni standard’. Nobena evropska država nima tega pogoja,” je povedal Poglajen.
Poglajen mu je očital, da je v času prejšnje države opravljal naloge za “UDBO”. “Če sledimo temu, da zasledujemo vrednote, ki smo jih pridobili s slovensko osamosvojitvijo, ki smo jih pridobili z vstopom v Evropsko unijo, če stremimo k tem vrednotam, ali bi recimo v Nemčiji kancler imenoval za ministra bivšega pripadnika Stasija? Ali bi na Poljskem imenovali za ministra bivšega člana, operativca KGB?,” ga je vprašal. Zlobko je zavrnil, da bi kadarkoli delal za UDBO.
Tudi poslanec Žan Mahnič je izpostavil, da je z Zlobkom doslej v državnem zboru korektno sodeloval. Spomnil je na spreminjanje zakona o divjadi in lovu, pri katerem je po Mahničevih besedah Zlobko pripomogel k sprejetju treh SDS-ovih amandmajev. “O Branku Zlobku kot osebi ne bi glasoval proti,” je povedal Mahnič in nadaljeval: “Ker pa govorimo o vladi Republike Slovenije, ki je ne podpiram, pa žal kandidata ne morem podpreti.” Mahnič prav tako trdi, da je glede na Zlobkovo izobrazbo škoda, da bo njegov mandat tako kratek, saj so državnozborske volitve na sporedu že v kratkem.
Ž. K.