“Smo sredi kriznega časa, ko je odstopila levosredinska vlada Marjana Šarca, in je bila imenovana nova desnosredinska vlada Janeza Janše. Vmes se nam je zgodila zdravstvena kriza, ki traja. Smo v vojni z novim virusom. Primerljiv je bil le še krizni čas slovenske osamosvojitve in vojne za Slovenijo,” so zapisali Peter Jambrek, Matej Avbelj, Boštjan M. Jambrek, Ernest Petrič, Dimitrij Rupel in Tomaž Zalaznik v Spomenici Katedrale svobode. Razumniki v pismu pod določenimi pogoji dopuščajo uvedbo 16. člena Ustave, ki bi razglasil izredne razmere. “Dopuščamo možnost uvedbe izrednih razmer, na podlagi 16. člena Ustave, ko se dopušča začasno omejitev in razveljavitev človekovih pravic, pa ne vseh.”
Aktualna vlada se je znašla v eni izmed najhujših kriz v času samostojne Slovenije. Trenutne razmere v Katedrali svobode primerjajo z osamosvojitvenim dogajanjem v letu 1991. “Katedrala svobode preučuje, ocenjuje in primerja sedanje stanje naroda in države s krizo pred 30 leti, s pravkar minulim časom prejšnje vlade, in s perspektivami rešitve sedanje krize. Če se s Spomenico, s katero vas seznanjamo, strinjate, vas vabimo, da se pridružite krogu njenih podpisnikov,” sporočajo Peter Jambrek, Matej Avbelj, Ernest Petrič, Dimitrij Rupel, Tomaž Zalaznik in Boštjan Miha Jambrek.
V nadaljevanju svojega pisma z naslovom Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem razdelijo svoje sporočilo na štiri sklope, v katerih opisujejo zapravljen čas v obdobju Šarčeve vlade, obetaven začetek nove Janševe vlade in spopad z virusom covid-19. Med drugim se dotaknejo izjemnega časa ustavne legitimnosti, izrednega stanja in ukrepanja. Za novo vlado omenjajo, da bi na podlagi 16. člena slovenske ustave lahko razglasila izredne razmere za zajezitev širjenja epidemije virusa covid-19 na slovenskih tleh.
Izgubljen čas
Za Šarčevo manjšinsko vlado s podporo takrat nadkoalicijske Levice so eminentni slovenski predstavniki iz sveta politike, prava in ekonomije že v času nastanka napovedali, da bo kratkotrajna in nestabilna, kar se je potem tudi uresničilo – slovenski državljani so to doživeli v letu in pol vladavine Marjana Šarca. “Ta Vlada ne bo stabilna, uravnotežena, razvojna in reformna. Žal bo politično pristranska, retrogradna, reformno, razvojno in projektno neučinkovita, ter po večinskih ocenah političnih poznavalcev kratkotrajna,” so zapisali avtorji pisma.
V času odstopa prejšnje in imenovanja nove Janševe vlade je v Slovenijo pljusknila epidemija virusa covid-19, ki pa jo je Šarčeva vlada ignorirala. Reagirala je šele, ko je že bilo prepozno. “V Sloveniji pa je življenje teklo dalje. Oblast in njeni mediji so ravnali, kot znajo: kot da smo neuvrščeni … V kontekstu, v katerem je bila največja nevarnost za Slovenijo takozvani politični dinozaver in njegov madžarski črni mož, seveda sploh ne preseneča, da se je oblastni cvetober medicinske stroke delal skorajda norca iz Italije. Pri nas smo se še naprej obnašali, kot da ni nič … Potem se nam je zgodila Metlika, pa UKC Maribor, pa ginekološka klinika in bolnišnica v Šempetru.”
Vlada se je znašla v podobnih razmerah kot osamosvojitvena vlada v vojni za Slovenijo
Avtorji Janševo vlado označujejo za učinkovito, inkluzivno in odgovorno. K sodelovanju je aktivno povabila opozicijo in medije. Za rešitev najtežjih gospodarskih ter ekonomskih težav je pritegnila najboljše kadre iz gospodarstva in finančnega sveta. Vladna ekipa premierja Janeza Janše se je izkazala z organizacijo delovne sile v zdravstvu, preskrbi in državni upravi ter z zagotavljanjem medicinske opreme za obvladovanje virusnih obolenj, kljub temu, da z opremo poteka vsakodnevna bitka s časom.
Vlada bije bitko s časom tudi z ustavnimi omejitvami slovenske zakonodaje
Vlada se je znašla v bitki s časom glede sprejemanja zakonov in ukrepov. Nekateri ukrepi tudi posegajo v človekovo svobodo in njegove temeljne pravice, a v času hude zdravstvene krize bi morali ljudje prilagoditi del svoje eksistence, čeprav so bili do sedaj drugače navajeni. “V tem pogledu smo razpeti med dvema nujnostima: Kar naenkrat se je začela neznosna bitka s časom. Ja, prav s tistim časom, ki smo ga od zadnjega tedna februarja pa do sredine marca, podobno kot Italijani pred nami, od katerih se nismo nič naučili, z veseljem in s polno mero oblastvene asistence neizbežno zapravili.“
Razumniki v pismu podpirajo uvedbo 16. člena Ustave, ki bi razglasil izredne razmere. “Dopuščamo možnost uvedbe izrednih razmer, na podlagi 16. člena Ustave, ko se dopušča začasno omejitev in razveljavitev človekovih pravic, pa ne vseh. Vlada omejitve lahko predlaga, Državni zbor pa uvede z odlokom ali zakonom. Vendar vsaka oblast, tudi ko ji zaupamo in jo podpiramo, sme uvesti izredno stanje in nove izredne ukrepe le pod naslednjimi pogoji: Če so krizne razmere dejanske ali grozeče, če zajemajo celotni narod, če je ogroženo organizirano življenje v skupnosti, in če sta kriza in nevarnost tako izjemni, da so v celoti neustrezni običajni ukrepi ali omejitve, ki jih ustavne in mednarodne vrednote dovoljujejo za vzdrževanje splošne varnosti, zdravja in reda,” zapišejo v pismu.
Luka Perš