Katedrala svobode je organizirala dogodek z naslovom Soglasje za zgodovinski trenutek, ki temelji na knjigi, v kateri so zbrani prispevki 75 avtorjev. Ta publikacija postavlja temelje za tako imenovani slovenski pomladni program in ponuja razmislek o prihodnosti države.
“In Slovenci smo vedno naredili velike stvari, kadar se je čas zgostil – leta ’18 smo prvič postali konstitutivni narod neke države. Leta ’45 smo – sicer v napačno smer – vzpostavili nek čuden sistem. Leta ’89 smo izkoristili, kot pravijo, nasmeh zgodovine za to, da smo postali lastna država,” je uvodoma poudaril dr. Žiga Turk. Po njegovem mnenju tudi danes prihaja poseben trenutek, pri čemer vidi v knjigi ideje za njegov izkoristek.
A kljub temu Slovenija po mnenju številnih izgublja izvirno navdušenje za neodvisnost in značilnosti normalne zahodne države. Publicist Tomaž Zalaznik opozarja na dva ključna problema: strah in apatijo. “Strah, da kaj povem, ker se mi lahko nekaj zgodi, nekdo bo izgubil službo, nekdo bo izgubil možnost, da lahko kakor koli dela, ustvarja in tako naprej. In ko se ljudi lotita apatija, strah, nič se ne da, nič se ne more. Potem pravzaprav drsimo v neko stanje, ki je negativno stanje,” je opozoril.
Nekdanji zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, ki je bil prejšnji teden tarča vloma v svoje stanovanje, kljub temu vztraja, da zdaj ni čas za strah, ampak za jasno odločitev. “Vprašamo se lahko, ali si želimo, da bi bilo vse tako, kot je bilo, ali si želimo, da bi bilo vse drugače? Ali si želimo vrnitev Slovenije v smislu ‘make Slovenia great again’ (naredimo Slovenijo znova veliko) ali si nemara želimo novo, drugačno Slovenijo. To je vprašanje te naše publikacije današnjega zbora,” je dejal Rupel.
Po mnenju urednikov zbirke prispevkov za slovenski pomladni program je ključna sprememba vrednot, saj Slovenijo še vedno obvladujejo miselni vzorci nekdanjega sistema. “Elite, ki jih imamo, propagirajo vrednote revolucije. Inštitucije, ki jih imamo vzpostavljene – medijske, šolske, sodne – propagirajo iste vrednote, zato je tako težko obrniti razvojni model,” je opozoril Turk.
Podobno meni tudi Zalaznik: “Se pravi, imamo nek sistem, ki samega sebe vzdržuje. Nekako se motovilimo in motovilimo v nekem krogu, iz katerega ne najdemo nobenega izhoda. Problem je, da o vzrokih ne govorimo, o posledicah pa pravzaprav še manj. Posledice pa so ta čas, v katerem živimo.”
Kot eden izmed konkretnih problemov sodobne Slovenije se je na dogodku izpostavila korupcija in klientelizem, ki državo staneta več milijard evrov letno. “V Sloveniji na leto izgubimo 13,5 odstotka BDP. Ja, to piše tudi gospod Lotrič v svojem prispevku. Predsednik državnega sveta. Se pravi 3,5 milijarde evrov izgubimo zaradi korupcije in klientelizma, se pravi v takih in drugačnih oblikah zaposlovanja, angažiranja ljudi v državnih aparatih in tako naprej,” je dejal Zalaznik.
Kljub vsem izzivom se zdi, da se ponovno prebuja gibanje, ki temelji na resnicoljubnosti in spremembi miselnosti. Rupel poudarja potrebo po kritičnem razmisleku: “Namesto pavšalnega obsojanja avtokratičnosti sem za vztrajno spraševanje, zakaj se nam je to tako pogosto dogajalo in zakaj uspeva še danes. Zakaj se moramo brez prestanka bojevati zoper predsodke glede zgodovinskih dosežkov, kot so samostojna država, članstvo v Evropski uniji, članstvo v Natu?”
Dogodek Katedrale svobode je pokazal, da v Sloveniji obstaja želja po spremembah. Vprašanje ostaja, ali bo družba pripravljena na preobrazbo miselnosti in posledično realnosti, v kateri živimo.
T. B.