Saga s stavbo na Litijski 51, ki sta jo pred nekaj več kot letom v pičlih treh dneh kupila sedaj že bivša ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan in finančni minister Klemen Boštjančič, se nadaljuje. Stavba sameva, v minulem letu pa prinesla skoraj 70.000 evrov stroškov, ki smo jih plačali davkoplačevalci. Med stroški so nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), varovanje stavbe in podpis pogodbe za izdelavo načrtov za zaščito stavbe, so pred dnevi zapisali na ministrstvu za pravosodje. Odločitve o namembnosti stavbe še niso sprejeli.
Po enem letu ministrica skupaj z vsem birokratskim ustrojem ni našla rešitve za ureditev stavbe, ki jo ima v lasti. To kaže znake negospodarnega ravnanja z nepremičnim premoženjem države. Kot je pred kratkim na nacionalni televiziji dejal priznani davčni strokovnjak mag. Ivan Simič, da če bi bil on odgovoren za to stavbo, bi danes v njej sodišče že poslovalo. Tako pa Andreja Katič brez vizije in strategije prepušča stavbo le vse bolj naraščajočim stroškom.
Pri tem je dobesedno skozi okno samo lansko leto za najeme poslovnih prostorov za pravosodne organe v Ljubljani vrgla skoraj 6 milijonov davkoplačevalskega denarja. Ob prazni stavbi, ki meri več kot 6.000 kvadratnih metrov uporabnih poslovnih površin, je takšno ravnanje povsem nedopustno in neodgovorno. Se pa za stavbo na Litijski 51 sedaj zanima ljubljanski župan Zoran Janković, ki je nekdanjemu lastniku stavbe v enem dnevu izdal soglasje, da se Mestna občina Ljubljana odpoveduje predkupni pravici.
Bi pa to stavbo sedaj uporabil za ljubljanske srednje šole. Do nedavnega je Katičeva zagovarjala stališče, da je stavba povsem neuporabna za poslovne namene in pisarne, sedaj pa Jankoviću odgovarja, da da imajo prostori stavbe na Litijski pisarniško zasnovo. Shizofreno stanje, ki se kaže v Katičinih stališčih, ki jih prilagaja dnevnim potrebam. Pri tem je jasno, da je bila stavba vse od izgradnje namenjena poslovnim dejavnostim, notranji prostori pa so zasnovani tako, da jih je moč povsem prilagoditi potrebam uporabnikov.
Zaključili pregrešno drago investicijo na Jesenicah, stanovanja brez uporabnega dovoljenja
A to očitno ni edini problem pravosodne ministrice Katičeve, ki s svojo ekipo, odgovorno za investicije, zadevam niso kos. Pregrešno draga investicija prenove stavbe okrajnega sodišča na Jesenicah, katere začetek je podpisala prav Andreja Katič v svojem prejšnjem mandatu pravosodne ministrice, propadla Švarc Pipanova pa nadaljevala, je davkoplačevalce stala vrtoglavih 5,5 milijona evrov. 700 kvadratnih metrov veliko stavbo so torej prenavljali za skoraj 8.000 evrov na kvadratni meter. To je več kot stanejo najbolj luksuzna stanovanja v prestolnici. V okviru investicije, ki jo je vodila Lucija Remec, soproga direktorja Stanovanjskega sklada RS, so prenovili še 4 velika, praktično luksuzno zasnovana stanovanja, ki po več kot letu dni od zaključka prenove še vedno nimajo uporabnega dovoljenja.
“Denar so metali z lopato skozi okno,” so pred časom dejali kar zaposleni na okrajnem sodišču na Jesenicah, kjer je vseh zaposlenih za dober razred javnih uslužbencev. Kam je šel denar? Ali je šlo za prikrito financiranje politične stranke SD? Podjetje Kovinar Gradnje ST, hišno podjetje občine Jesenice, ki je izvajalo pregrešno drag projekt obnove, je globoko povezano s stranko SD, prav tako pa je župan občine Jesenice član stranke SD. Kot smo uspeli izvedeti, je Remčeva v okviru prenove predlagala, da se stanovanja prenesejo na republiški stanovanjski sklad, torej k njenemu soprogu.
Je pa Katičeva na podlagi medijskih pritiskov naročila notranjo revizijo projekta in srečala samo sebe in svoje strankarske kolege. Sedaj pa se, kot pravijo naši viri, na vse pretege trudi to revizijo prekiniti – seveda na nezakoniti način – in lastne rabote in rabote njene stranke pomesti pod preprogo.
Razmetavajo denar, stavbe nezasedene, zaposleni na pravosodnem ministrstvu pa v potresno ogroženi stavbi
Zaposleni v sekretariatu ministrstva za pravosodje so Katičevo že večkrat opozorili na vrsto let trajajoče izjemno slabe delovne razmere v stavbi na Župančičevi 6, kjer delo opravlja okrog 100 javnih uslužbencev. Opozarjajo, da v poletnih mesecih zastarele in pogosto nedelujoče klimatske naprave ne omogočajo normalnega dela. “V zimskih mesecih pa se soočamo s podhlajenimi pisarnami, okna in vrata ne tesnijo. Prav tako pogosto ne deluje dvigalo, ki je ob vse hitreje starajočih zaposlenih, redno uporabljeno,” pove naša sogovornica. Upravljavec stavbe je ministrstvo za javno upravo. Vse odkar ministrstvo za pravosodje – sekretariat uporablja to stavbo, temeljitejša obnova oken in zamenjava naprav ni bila izvedena. Sogovornica spomni, da je šolsko ministrstvo te prostore zapustilo že pred dvajsetimi leti prav zaradi dotrajanosti.
Ministrstvo za javno upravo je na začetku leta 2023 naročilo izdelavo poročila o dejanskem materialno-tehničnem stanju ter statični in potresni analizi objekta na Župančičevi ulici 6, Ljubljana (št. pogodbe C3130-22-384139). Poročilo je septembra 2023 izdelalo podjetje Igmat, d. o. o., iz Ljubljane. Vodstvo ministrstva za pravosodje in tudi ministrstvo za javno upravo zaposlenih ni seznanilo z zaključki in ugotovitvami poročila. Iz poročila, ki nam ga je uspelo pridobiti in se z njim seznaniti, izhaja, da je nosilnost horizontalnih etažnih konstrukcij (AB plošče in nosilcev nad kletjo, lesenih stropnih konstrukcij) računsko neustrezna za mejno stanje nosilnosti in uporabe, kjer je sicer mejna, neustrezna je predvsem s stališča potresne odpornosti objekta, saj ne nudi osnovnih predpostavk potresne odpornosti objekta – t. i. “toge šipe”, ki zagotavlja, da je obtežba prenesena na zidove in preprečuje rušitev vertikalnih konstrukcijskih elementov – zidov.
Poročilo nadalje navaja, da je treba zamenjati oz. izboljšati stropne konstrukcije na način, da se zagotovi povezavo etažnih konstrukcij z zidovi in togost etažnih konstrukcij. Objekt izkazuje nezadostno potresno odpornost z vidika vertikalnih nosilnih elementov (opečni zidovi), rezultati potresne analize kažejo na zelo nizko stopnjo odpornosti (v eni smeri zgolj 14 %). Zaskrbljujoča je ugotovitev, da tlačna trdnost betona, vgrajenega v kletne zidove, ne odgovarja nobenemu trdnostnemu razredu po standardu SIST EN 1992-1-1. Na podlagi neporušnih preiskav je ocenjeno, da v betonskih stenah v kletni etaži ni bilo vgrajene nosilne armature. Seizmična analiza je pokazala nezadostno potresno odpornost za X in Y smer, kljub temu da so jo izvedli še za zidovje z izboljšanimi, saniranimi materialnimi karakteristikami. Zato je treba, kot zaključuje strokovna ocena stavbe, čim prej pristopiti k celoviti obnovi objekta. Zaposleni so na problematiko ponovno opozorili ob požaru v dijaškem domu v Ljubljani, kjer je prišlo do nesreče prav zaradi očitne malomarnosti ter neustreznega upravljanja in vzdrževanja stavbe.
Zaključki in ugotovitve poročila o dejanskem materialno-tehničnem stanju ter statični in potresni analizi objekta na Župančičevi ulici 6 v Ljubljani kažejo, da je stavba statično povsem neustrezna in nevarna ter celo neprimerna za uporabo. Glede na to, da se stavba nahaja na enem najbolj aktivnih in potresno tveganih območjih v državi, bi vodstvo ministrstva za pravosodje in tudi ministrstva za javno upravo moralo takoj poskrbeti za ustrezno varnost in zdravje zaposlenih. Ministrstvo za javno upravo je poskrbelo za nove prostore vseh novih ministrstev, ki si jih je umislil predsednik vlade Robert Golob. Pred kratkim je Klemen Boštjančič kupil prostore urada za preprečevanje pranja denarja na Parmovi 53 v Ljubljani, ki se kaže kot še en nezakonit nepremičninski nakup “med brati” za davkoplačevalski denar.
Ministrstvo za javno upravo je v nejasnih okoliščinah kupilo prostore ministrstvu za digitalno preobrazbo na Davčni ulici 1 v Ljubljani. Spomnimo še, da je ministrstvo za javno upravo ponujalo stavbo na Litijski 51 prav ministrstvu za pravosodje. Kaj bodo storili z očitno neprimernimi prostori na Župančičevi 6, ni znano. Gotovo pa je, da ne znajo in ne zmorejo reševati prostorskih izzivov – ne sodišč ne lastnih. Očitno mora Katičeva ohranjati visok delež najemov, ki davkoplačevalce stanejo samo v Ljubljani skoraj 6 milijonov evrov letno. Med najemodajalci pa so seveda znana imena njenih strankarskih kolegov, začenši s Tomažem Rakovcem. Ali bo Šumijeva Komisija za preprečevanje korupcije kdaj ugotavljala korupcijska tveganja in sume nasprotja interesov tudi na tem področju? Ne pozabimo, da je državna sekretarka pravosodnega ministrstva Andreja Kokalj prišla na ta položaj prav iz Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Mnogi viri pravijo, da je tam prav za informiranje in predvsem branjenje političnih projektov Katičeve pred nadzori KPK.
Spomnimo še, da so zaposleni Katičevi pred zaključkom lanskega leta pokazali neodobravanje njenega odnosa do zaposlenih, ko se praktično nihče ni udeležil prednovoletnega srečanja, in o tem seznanili javnost. Takrat so ji zabrusli celo s protestom na ulici pred ministrstvom. Nevarne deloven razmere so gotovo dober povod za izkaz nepokorščine.
C. Š.