V zvezi s sporno zaposlitvijo Šarčeve znanke Nataše H. je Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) zavrnila zahtevo Knovsa, da naj mu po opravljenem nadzoru nad kadrovanjem v Sovi, vključno s postopkom zaposlitve konkretne uslužbenke, posreduje določeno dokumentacijo, saj naj bi jo skrbela varnost podatkov, ki naj bi s Knovsa uhajali v medije, prav tako pa ocenjuje, da naj Knovs ne bi bil pristojen za nadzor nad zaposlovanjem na Sovi. Da ni tako, je potrdilo pravno mnenje, iz katerega je razvidno, da preveritev zaposlovanja oziroma spoštovanje ustave in zakona pri zaposlovanju posameznikov sodi v okvir pristojnosti Knovsa. V tem primeru gre po mnenju pravnikov za poskus de facto oženja pristojnosti Knovsa in s tem za poskus odvrnitve neodvisnega nadzora.
Zakon o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb (ZPNOVS) v prvem odstavku 13. člena našteva naslednje pristojnosti in naloge parlamentarnega nadzornega telesa: nadzira dejavnost obveščevalne službe v zvezi s skladnostjo s sprejeto politiko nacionalne varnosti, obravnava letni program dela obveščevalne službe, obravnava poročila o delu in o finančnem poslovanju obveščevalne službe, obravnava predlog državnega proračuna in predlog drugih aktov, ki se nanašajo na financiranje obveščevalne službe, in obravnava obvestila in pobude posameznikov in organizacij, ki se nanašajo na pristojnosti in naloge komisije. Pravni strokovnjak Anže Erbežnik pa pri tem izpostavlja, da Knovs nima omejitve nadzora Sove v smislu, da ta ne bi imel vpogleda v dokumentacijo v zvezi s postopki zaposlitve.
Nadzorovana dejavnost v razmerju Knovs in Sova po pravnem mnenju sodeč predstavlja nadzor nad delovanjem obveščevalne službe, ki je določeno z zakonom, pri čemer Knovs nadzoruje, ali se nadzorovana dejavnost izvaja v okviru ustave in zakonov. Z nadzorovano dejavnostjo je mišljena celotna dejavnost nadzorovane službe in ne zgolj del ali posamezni segmenti te dejavnosti. Glede obravnavanja obvestil in pobud posameznikov in organizacij, ki se nanašajo na pristojnosti in naloge Knovsa, je zapisano, da obvestila posameznikov lahko zaobsegajo tudi morebitne medijske objave glede morebitnih kršitev ustave in zakona pri delovanju nadzorovane službe, zlasti če so te konkretizirane do mere, da omogočajo izvedbo nadzora Knovsa v okviru njegove splošne pristojnosti.
Skladnost kadrovske politike z ustavo in predpisi izjemnega pomena
“Ker v okviru dejavnosti oziroma v okvir delovanja Sove spada tudi zagotavljanje kadrovskega potenciala, prav tako je za delovanje Sove izjemnega pomena, da je tudi kadrovska politika (vključno s konkretnimi rešitvami) skladna z ustavo in predpisi, veljavnimi v RS, smo mnenja, da preveritev zaposlovanja oziroma spoštovanja ustave in zakona pri zaposlovanju posameznikov sodi v okviru pristojnosti Knovsa v razmerju do nadzora delovanja Sove.” Ob tem dodajajo, da morebitno nedopustno preferiranje enega kandidata lahko predstavlja tako poseg v ustavne pravice kot tudi neposredno kršitev zakonskih določb, ki sledijo omenjenemu ustavnemu okviru.
Razlaga nadzora v prid največjemu možnemu nadzoru
Določbe ZPNOVS, ki se nanašajo na polje nadzora nad delovanjem Sove, je treba glede na pravno mnenje razlagati ekstenzivno, torej v prid kar največjemu možnemu nadzoru, ki je še skladen z namenom zakona. “Položaj Knovsa kot nadzornega organa je namreč eden izmed izrazov sistema zavor in ravnovesij (checks and balances) v okviru ustavne ureditve v RS. Zakonodajalec je namreč zaradi občutljivosti vsebine delovanja Sove (in tudi možnih zlorab na relaciji izvršilna veja oblasti-Sova, kjer je tudi v primeru morebitnih nedopustnih posegov Vlade RS na kadrovanje v Sovi lahko ogrožena samostojnost delovanja te agencije, ki je utemeljena na podlagi ZSOVA), nadzorno funkcijo preveril komisiji predstavniškega telesa, jo namenoma uvrstil v polje parlamentarne funkcije oblasti.”
S tem se preprečujejo morebitne zlorabe izvršilne oblasti
To, da opozicijski poslanci redoma delujejo znotraj predstavniškega telesa, daje delovanju Knovsa še poseben položaj, nadzorni funkciji Knovsa v razmerju do Vlade RS pa še posebno težo, saj se tako preprečujejo morebitne zlorabe izvršilne funkcije oblasti. “Pretirano oženje nadzornih funkcij Knovsa ali zagovarjanje nadomestnih nadzornih mehanizmov, ki naj se izvršujejo v okviru izvršilne oblasti, bi tako lahko pomenilo znatno oslabitev omejenih ustavnih zavor in ravnovesij ter tlakovalo pot k morebitni arbitrarnosti ravnanj v okviru delovanja Sove, ki jo želijo določbe ZPNOVS preprečiti ali vsaj znatno omejiti.” Sodeč po pravnem mnenju odrekanje nadzornih funkcij Knovsu lahko štejemo tudi kot odkrito negacijo ravnovesnih nadzornih mehanizmov, ki so vzpostavljeni v okviru pravnega in ustavnega reda v RS.
Pooblaščena komisija Knovs lahko po prvem odstavku 25. člena ZPNOVS zahteva vpogled v dokumente, drugo gradivo in podatke nadzorovane službe, ki se nanašajo na pristojnosti in naloge komisije. Navedeno se nanaša tudi na podatke glede zaposlitve konkretne osebe na Sovi, še posebej tedaj, ko je konkretiziran sum glede nedopustnega vplivanja pri zaposlovanju. Izjemo predstavljajo le podatki, ki se nanašajo na tisti del dokumentacije nadzorovane službe, iz katerega bi bilo lahko razvidno, da v postopku delujejo ali sodelujejo tajni sodelavci po ZKP, ZObr in ZSOVA oziroma bi bila lahko razkrita identiteta teh tajnih sodelavcev.
Prav tako je pravni strokovnjak dr. Erbežnik v pravnem mnenju zapisal, da je podana dolžnost predaje zadevnih dokumentov glede zaposlitve in izvedenih kadrovskih postopkov v smislu pristojnosti in nalog Knovsa.
Zaposleni dolžni sodelovati s komisijo
Iz pravnega mnenja je razvidno, da so zaposleni v nadzorovani službi dolžni v okviru pooblastil na delovnem mestu storiti vse, kar je potrebno, da komisija lahko izvršuje svoj nadzor, in so dolžni pri tem z njo sodelovati. Pri tem poudarjajo, da gre po njihovem v tej konkretni problematiki za primer poskusa de facto oženja pristojnosti Knovsa in s tem za poskus odvrnitve neodvisnega nadzora v razmerju do agencije, ki opravlja pomembne, z zakonom določene pristojnosti. Neodvisna kontrola je pomembna zaradi močnih pristojnosti agencije v poljih nadzora, kjer so lahko kršene človekove pravice in temeljne svoboščine državljanom, in tveganj, povezanih z morebitnimi posegi izvršilne oblasti v delovanje agencije. “V takšnih pogojih po našem mnenju tudi ni dopustno, da se nadzorni mehanizmi po ZPNOVS nadomeščajo z nadzornimi postopki organov in institucij, ki so vezani na delovanje izvršilne veje oblasti, saj se s tem nadzorni in ustavno ravnovesni mehanizem po ZPNOVS v pomembnem delu izniči,” so zaključili.
Hana Murn