Ob izbruhu Golobove zadnje afere “Karigador” se je le ta zavil v molk. V javnosti njegovo bitko bojujejo drugorazredni pribočniki Svobode. Koalicijski partnerici sta mu sramežljivo stopili v bran. Vatovec trdi, da ima koalicija pomembnejša vprašanja, Han pa Goloba brani tako, kot se Golob brani sam – z molkom.
Kar je precej nenavadno. Spomnimo se le podobnega primera nekdanje kmetijske ministrice Aleksandre Pivec. Levica se je takrat skušala predstaviti kot nekakšna borka proti korupciji. Vatovec je trdil, da bi morala Pivčeva odstopiti kot predsednica stranke (takrat še DeSuS) in kot ministrica za kmetijstvo.
In danes? “Mislim, da ima ta koalicija bistveno pomembnejša vprašanja,” pove Vatovec in doda, da gre v tem primeru za povsem osebno stvar predsednika vlade in da je potrebno zaupati v institucije, da opravijo svoje.
Predsednik Socialnih demokratov molči. A nekaj let nazaj, v primeru Pivčeve ni molčal. “Žalostna je ta ignoranca, tudi tistih najbolj minimalnih zakonitosti s strani najvišjih političnih funkcionarjev, ki bi jo morali imeti zaradi odgovornosti do ljudi in do naše domovine, do naše države, pa te odgovornosti kar ni in ni na vidiku,” je dejal takrat. Molk Socialnih demokratov, z izjemo podpredsednika stranke Luke Gorška, čudi. Navsezadnje ravno Gibanje Svoboda in SD naslavljajo podoben sklop potencialnih volivcev, kar je v preteklosti že vodilo v marsikatero medijsko bitko, med drugim na bojišču afere “Litijska” pa tudi v aferi “modre lučke” oziroma odstopu Emilije Stojmenove Duh.
Golob bi moral zaradi afere “Karigador” odstopiti
Obe koalicijski partnerki Gibanja Svoboda ne bi smeli imeti pretežkega dela pri obsodbi premierjevega delovanja in posledičnem pozivu k odstopu. Kot je v oddaji 24ur Zvečer povedal politični analitik Peter Gregorčič: “Ima 39 poslancev, potrebuje jih 46. V resnici, če bi koalicijski partnerici dali kaj na integriteto, bi tukaj tudi sami stopili na stran integritete in zahtevali od predsednika vlade, da potegne konsekvence.”
Tudi v pravnem smislu je zadeva precej jasna. Golob je počitnikoval v namestitvenih kapacitetah slovensko-češkega poslovneža Tomaža Subotiča, pred počitnikovanjem ga je imenoval na predsedniško mesto sveta zavoda Splošne bolnišnice v Celju, kmalu po počitnikovanju pa še v svet Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana. Kako je Golob glasoval na vladi v tem primeru, v kabinetu še skrivajo. Preprosto, gre za sprejemanje nagrade v zameno za politično imenovanje, kar je prepovedano po črki zakona. Vladna stran se brani, da sta Subotič in Golob znanca oziroma prijatelja, kljub temu da naj bi se spoznala šele tik pred parlamentarnimi volitvami. Branijo se tudi, da Golobov znanec ni imel registrirane turistične dejavnosti, a kot izpostavlja Gregorčič, gre za smešen argument, saj imajo letovanja svojo finančno vrednost, tako kot ima lahko podobno vrednost tudi ura, ki bi jo lahko premierju nekdo podaril v zameno za politično uslugo.
Ž. K.