Slovenija in Palestina sta včeraj vzpostavili diplomatske odnose, palestinski predsednik se je ob tem slovenskemu premierju zahvalil za priznanje. “Čestitke in zahvala prijateljski Sloveniji za priznanje Države Palestine je v prisrčnem telefonskem pogovoru s predsednikom vlade dr. Robertom Golobom prenesel palestinski predsednik Mahmud Abas”, je na X sporočila vlada. A kdo je pravzaprav Mahmud Abas, predsednik ki je bil pred desetletji izvoljen za štiriletni mandat, a je še vedno predsednik? To je predsednik, ki zanika holokavst, katerega stranka upravlja z oboroženim krilom Brigade mučenikov Al Akse, predsednik, ki je dekretom razpustil vrhovni sodni svet, dosegel upokojitev večjega števila sodišč in si pridobil privilegij, da imenuje vrhovne sodnike, predsednik, ki je izvoljenemu člana parlamenta samovoljno odvzel imuniteto.
“A je v prisrčnem pogovoru Abasa vprašal zakaj plačuje štipendijo družinam teroristov, ki so pobijali izraelske civiliste? Je vprašal zakaj je opravičeval holokavst? Je vprašal zakaj je obrambni minister Fataha pokol 7. oktobra označil za “obrambnega”?”, je komentiral Mitja Iršič.
Mahmud Abas je bil za predsednika leta 2005 izvoljen za štiri letni mandat a je še vedno predsednik, je tudi predsednik Palestinske narodne uprave (PNA) in Palestinske osvobodilne organizacije (PLO). Prav tako predseduje politični stranki Fatah, ki ima oboroženo krilo oziroma skrajno gibanje imenovano Brigade mučenikov Al Akse. Abas in Hamas sta sicer glavna tekmeca – Hamas nadzira Gazo, Fatah pa Zahodni breg, a kot poznavalci pravijo se zdi da si Mahmud Abas ne prizadeva za spravo.
Krčenje političnega pluralizma in koncentracija oblasti
V zadnjih letih je palestinska oblast na Zahodnem bregu naredila vse več potez, ki so utrjevale moč vladajočega Fataha in klike okoli predsednika Mahmuda Abasa. Krčenje političnega pluralizma in koncentracija oblasti sta se najbolj izrazila na sodstvu, mehanizmu nadzora nad izvršilno vejo oblasti in civilni družbi. Palestinski zakonodajni svet – palestinski parlament – je leta 2007, takoj po Hamasovem nasilnem prevzemu Gaze, prenehal z delovanjem. Še jasnejši zdrs v avtoritativnost pa je bila odločitev ustavnega sodišča, takrat že podrejenega stranki Fatah, pod Abasom, da leta 2018 razpusti palestinski zakonodajni svet z obljubo, da bodo zakonodajne volitve v roku šestih mesecev. A to se ni zgodilo.
Predsednik je začel po letu 2007 vladati z odloki in z izjemno malo nasprotovanja, ki so ga zgolj občasno podali sodstvo, mediji in civilna družba. Brez parlamenta, ki bi branil svoje člane, si je predsednik dal pooblastilo za razveljavitev imunitete članov parlamenta, začasno ustavitev izplačevanja plač ter zaprtje pisarn. Palestinska javnost torej ni mogla vplivati na zakonodajo, ki neposredno vpliva na njihovo življenje. Nastal je torej politični sistem brez formalne odgovornosti.
Zdrsi v avtokratnost
Eden izmed poti za utrjevanje oblasti je bilo podrejanje sodstva. Moč sodstva so močno zmanjšali že dogodki takoj po tem, ko je oblast v Gazi prevzel Hamas. Takrat so varnostne sile, zveste Fatahu, začele z aretacijami ljudi, povezanih s Hamasom. Ko so sodišča temu nasprotovala, so bile te odločitve ignorirane. Pošiljanje civilistov pred vojaška sodišča se je sicer prenehalo leta 2011. Še bolj resen napad na neodvisnost sodišč se je zgodil v zadnjih petih letih in je posledica Absovega obračuna z notranjo opozicijo v Fatahu. Abas je namreč želel obsodilno sodbo za nekdanjega šefa varnostne službe Mohamada Dahlana zaradi korupcije. A Dahlana je kot izvoljenega člana parlamenta ščitila poslanska imuniteta, ki mu jo je Abas samovoljno odvzel. Ko je temu nasprotovalo vrhovno sodišče, je Abas leta 2016 zamenjal predsednika vrhovnega sodišča. Konec tega leta je bilo ustanovljeno novo ustavno sodišče, ki ga sestavljajo kadri, zvesti Fatahu, in ki je leta 2018 tudi razpustilo parlament. Prevzem oblasti nad sodišči se je nadaljevalo leta 2019, ko je Abas z dekretom razpustil vrhovni sodni svet, dosegel upokojitev večjega števila sodišč in si pridobil privilegij, da imenuje vrhovne sodnike, je za radio Študent pred nekaj leti povedal palestinski novinar Abed Samara.
Dogovorila sta se, da se osebno srečata v torek v Jordaniji ob robu mednarodne humanitarne konference “Nujni humanitarni pdziv za Gazo”.
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) June 5, 2024
Miru ni mogoče zgraditi na takšnih temeljih
Še lani pa je Abas v javnem govoru pravzaprav zanikal holokavst, zaradi katerega je prejel kritike mednarodne skupnosti. Kritičen je bil tudi takratni ameriški veleposlanik v Izraelu David Friedman. Abas je po njegovih besedah s tem dosegel “novo dno”. Predstavnik Bele hiše za mednarodna pogajanja Jason Greenblat pa je opozoril, da “miru ni mogoče zgraditi na takšnih temeljih”. “Zgodovina je jasna. Milijoni življenj so bili izbrisani – tega ni mogoče relativizirati,” je bilo sporočilo nemško diplomatsko predstavništvo v Ramali. “Palestinci si zaslužijo slišati zgodovinsko resnico od svojega voditelja, ne pa takšnih izkrivljanj,” pa se je odzval nemški veleposlanik v Izraelu Steffen Seibert.
Slovenija tako daje legitimnost avtokratu, ki zanika holokavst, vodi državo, kjer že 20 let ni bilo volitev in kjer ne spoštujejo osnovnih človekovih pravic. Je to pot v “jedrno Evropo”?
A.G.