V širši javnosti je manj znano dejstvo, kdo je nadrejeni vodja oddelka na Upravni enoti Ljubljana, ki rešuje kanal C0, ki je po mnenju strokovnjakov hudo sporen z naravovarstvenega vidika, in ostale pomembne gradbene projekte za Mestno občino Ljubljana. To je Maja Žiher, vodja Sektorja za okolje in prostor na ljubljanski upravni enoti, ki je svojo funkcijo “naključno” nastopila v času ministrovanja Sanje Ajanovič Hovnik.
“Janković nenormalno izsiljuje za izdajo še enega nezakonitega gradbenega dovoljenja za Kanal C0 oziroma “drekovod”,” je nedavno za Nova24TV opozoril ljubljanski mestni svetnik Aleš Primc, ki velja za enega največjih nasprotnikov gradnje kanala C0. Uradniki, ki bi se po mnenju Primca morali zavedati, da na drugi strani obstaja pritisk javnosti, ki zahteva zakonito delovanje in zaščito pitne vode, so uslužbenka Upravne enote Ljubljana Špela Knez, vodja oddelka Maja Žiher in načelnik Upravne enote Ljubljana Marko Grujičić.
Maja Žiher je tista, ki odreja, kateri od uradnikov na gradbenem oddelku bo reševal določene zadeve. Bdi nad zakonitostjo ravnanj uradnikov, hkrati pa tudi podpisuje vsa gradbena dovoljenja. Prav tako skrbi, da je odločba, ki jo podpiše, zakonita in v skladu z veljavno zakonodajo.
Z vidika preprečevanja korupcije bi morala skrbeti za to, da so uradniki usposobljeni za delo. Skrbeti in paziti pa bi morala tudi, da so gradbena dovoljenja izdana v zakonsko predpisanih rokih. Nekatera so sicer lahko izdana precej hitro. Kot nam je poznano, so med oddelki vidne razlike. Iz tega je tako mogoče sklepati, da nekateri uradniki gradbena dovoljenja očitno izdajajo hitreje kot drugi. Na tem mestu se tako lahko seveda tudi poraja vprašanje, če je morebiti temu tako zaradi razdeljevanja zadev po zahtevnosti ali po rokih, v katerih morajo biti določene zadeve odločene?
Potrebujejo le še gradbeno dovoljenje na zadnji parceli
V luči dogajanja okrog kanala C0 je treba osvetliti dejstvo, da za izgradnjo kanalizacijskega kanala C0 ljubljanska občina potrebuje še gradbeno dovoljenje na zadnji parceli. Pred izdajo že 8. nezakonitega gradbenega dovoljenja za kanal C0 je Upravna enota Ljubljana prejšnji teden sklicala ustno obravnavo, kjer pa se župan ni prikazal. Sam sklic je bil sicer nezakonit. Upravna enota namreč ni pristojen organ za izdajo gradbenega dovoljenja v t. i. integralnem postopku.
Med razlogi, zakaj je bilo nemogoče govoriti o zakonitem sklicu ustne obravnave, so tudi: a) Mestna občina Ljubljana nima lastninske pravice graditi na predvidenih zemljiščih. b) Sklepa ARSO iz let 2015 in 2016, da ni potrebna presoja vplivov na okolje, nista pravnomočna. c) Odločba Tine Seršen, da za kanal C0 s kineto ni potrebna presoja vplivov na okolje, ni pravnomočna, poleg tega pa je tudi nezakonita, ker jo je izdala Tina Seršen kot nepristojna oseba, ki ne izpolnjuje izobrazbenih pogojev in ni opravila izpita iz ZUP. č) Prav tako pa niso še končani vsi postopki priglasitve stranske udeležbe.
Navkljub nezakonitostim, ki jih kar mrgoli, Knezova, Žiherjeva in Grujičić nadaljujejo z aktivnostmi, ki gredo v smer izdaje gradbenega dovoljenja za kanal C0, ki bi ogrozil pitno vodo, ki jo vsak dan uporablja več kot 400 tisoč ljudi. Po kanalu C0 bi se namreč po ceveh, ki v skladu s standardom EN 1610 lahko puščajo, preko zbirališč pitne vode vsak dan steklo več kot 3.000.000 litrov nevarnih kanalizacijskih odplak.
Na Žiherjevo smo se odločili nasloviti več novinarskih vprašanj. Med drugim nas je zanimalo, koliko uradnikov z njenega oddelka se je udeležilo kakšnega od izobraževanj s področja preprečevanja korupcije ali gradbene zakonodaje v času, odkar je izbruhnila afera z njihovim uradnikom Alešem Lotričem na začetku tega leta, ko so bile izvedene obsežne kriminalistične preiskave zaradi suma gospodarskega kriminala in korupcije. Zanimalo nas je, če in kako slednja skrbi, da postopek C0, ki ga vodi Špela Knez, teče v skladu z zakonodajo? Prav tako smo povprašali, če je s postopkom seznanjena in v kakšni meri.
Vprašali smo, katere upravne akte je v postopku zadeve C0 podpisala in če je to običajna praksa njenega dela pri vseh uradnikih. “Se na vašem oddelku o vsebini postopkov pogovarjate na sestankih in kdo vse je seznanjen z vsebino postopkov? Sta bila uradnika Lotrič in Knezova glede svojih zadev kdaj z vami na sestanku? V kolikor sta bila, nas zanima, v katerih zadevah?” smo med drugim še vprašali. Zanimalo nas je tudi, ali v državnem informacijskem sistemu Krpan kdaj spremlja, kaj se dogaja v postopkih njenih uradnikov oziroma ali to počnejo vodje oddelkov. Vprašali pa smo tudi, po katerem ključu uradnikom dodeluje zadeve, da prihaja do situacije, ko nekateri uradniki svoje zadeve hitreje zaključujejo kot drugi. In zakaj je temu tako? Vršilca dolžnosti, načelnika Upravne enote Ljubljana, pa smo se odločili vprašati, kako je zadovoljen z delom Žiherjeve in zakaj. Zanimalo pa nas je tudi, če je slišal za povezave MOL z uradniki sektorja oddelka za okolje in prostor. Ko vse odgovore prejmemo, jih objavimo naknadno.
Odgovor UE Ljubljana:
1. Zanima nas, koliko uradnikov z vašega oddelka se je udeležilo kakšnega od izobraževanj s področja preprečevanja korupcije ali gradbene zakonodaje v času odkar je izbruhnila afera z vašim uradnikom Alešem Lotričem? In zakaj je temu tako?
Vsi uradniki Sektorja za okolje in prostor na Upravni enoti Ljubljana se občasno udeležujejo izobraževanj s področja gradbene zakonodaje ter redno spremljajo spremembe v aktualni zakonodaji. Za izvedbo izobraževanj s področja preprečevanja korupcije se občasno dogovorimo s Komisijo za preprečevanje korupcije, sicer pa javni uslužbenci ravnajo v skladu z akcijskim načrtom uresničevanja Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji in Kodeksom ravnanja javnih uslužbencev.
Poudarjamo, da so tovrstna izobraževanja del stalnega procesa izpopolnjevanja in strokovnega razvoja, ki ni odvisen od morebitnih dogodkov ali posameznih afer, temveč služi kot preventivni ukrep za izboljšanje strokovnosti in transparentnosti v našem delu.
2. Ali Aleš Lotrič v tem času še dela in kakšne zadeve so mu bile dodeljene po obisku kriminalistov (glede na vrednost in občutljivost projektov)? In zakaj?
Uradnik je zaposlen na Upravni enoti Ljubljana, je pa bila zoper njega uvedena kriminalistična preiskava. Do sedaj znana dejstva še niso pripeljala do zaključkov, obtožnica ni bila vložena, prav tako ni bila izdana nobena sodba. Glede na trenutno stanje in načelo domneve nedolžnosti ni pravne podlage, da uradnik ne bi opravljal svojega dela.
3. Zanima nas, če in kako skrbite, da postopek C0, ki ga vodi Špela Knez teče v skladu z zakonodajo?
Uradnica ima dolgoletne izkušnje na področju vodenja postopkov izdaje gradbenih dovoljenj, je strokovna in povsem samostojna pri vodenju postopkov. Zaposlena ravna v skladu z veljavno zakonodajo in postopa tako v skladu z določili Zakona o splošnem upravnem postopku kot tudi Gradbenega zakona (GZ-1).
4. Ste s postopkom seznanjena in v kakšni meri? Zanima nas, katere upravne akte v postopku zadeve C0 ste podpisala in če je to običajna praksa njenega dela pri vseh uradnikih (ali gre za odklon od prakse v primeru nekaterih uradnikov, če da, nas zanima katerih)? Se na vašem oddelku o vsebini postopkov pogovarjate na sestankih in kdo vse je seznanjen z vsebino postopkov? Sta bila uradnika Lotrič in Knezova glede svojih zadev kdaj z vami na sestanku? V kolikor sta bila, nas zanima v katerih zadevah?
Na Upravni enoti Ljubljana smo s postopkom seznanjeni, podrobnosti ne poznamo. V trenutnem postopku je vodja Sektorja za okolje in prostor podpisovala procesne upravne akte, s katerimi se je odločalo o priglasitvah stranskih udeležencev. To je stalna praksa tudi pri drugih uradnikih in ne gre za kakršnekoli odklone. Na oddelčnih sestankih se ne pogovarjajo o konkretnih postopkih, temveč se predstavi dileme, ki se porajajo uradniku ob reševanju določenega primera.
Vse vodje sektorjev oz. oddelkov Upravne enote Ljubljana svojim zaposlenim pri svetovanju v strokovnih zadevah nudijo podporo na več načinov. Spodbujajo odprto komunikacijo, kjer se lahko brez zadržkov obrnejo nanje z vprašanji ali pomisleki. Organizirajo redne sestanke, na katerih razpravljajo o aktualnih izzivih in omogočajo dostop do ustreznih virov ter strokovnih izobraževalnih priložnosti. Poleg tega si prizadevajo, da ustvarijo okolje, kjer je svetovanje in izmenjava mnenj med sodelavci dobrodošla, saj verjamejo, da lahko skupno iskanje rešitev prinese najboljše rezultate.
Vsak uradnik, ki se sooči z dilemo, je vedno dobrodošel, da se obrne na vodjo in se z njo tudi posvetuje – ne glede na naravo zadeve.
5. Ali v državnem informacijskem sistemu Krpan kdaj spremljate, kaj se dogaja v postopkih vaših uradnikov oziroma ali to počnejo vodje oddelkov?
Vodje sektorjev oz. oddelkov so zadolžene za pregled odločb, ki jih uradniki pripravijo in jih vsebinsko pregledajo. Prav tako je naloga vodij, da spremljajo delo uradnikov na svojem oddelku oz. referatu in jim pomagajo s strokovnimi nasveti, ko se pojavijo dileme. Kadar se stranke neposredno obrnejo na vodje sektorjev oz. oddelkov, preverijo tudi v informacijskem sistemu Krpan, v kateri fazi postopka se nahaja zadeva in nato opozorijo neposredno vodjo, da preveri, kako poteka postopek.
6. Zanima nas tudi po katerem ključu uradnikom dodelujete zadeve, da prihaja do situacije, ko nekateri uradniki svoje zadeve hitreje zaključujejo kot drugi. In zakaj je temu tako?
Na Upravni enoti Ljubljana tako v Sektorju za okolje in prostor kot tudi v drugih sektorjih oz. oddelkih vodimo evidenco obremenjenosti in uspešnosti uradnikov. Stremimo k temu, da se uradnike čim bolj enakomerno obremenjuje in njihovim sposobnostim primerno. Ker je v Sektorju za okolje in prostor trenutno zaposlenih 32 uradnikov, od tega kar nekaj začetnikov, prihaja do različnega časovnega reševanja zadev, saj so si uradniki med seboj različni tudi po svojih organizacijskih sposobnostih. Uradniki zadeve obravnavajo zakonito in strokovno. Uradniki se trudijo po svojih najboljših močeh, da bi se čim bolj približali zakonsko določenim rokom ter ob tem ohranili tako strokovnost in zakonitost postopanja, ne glede na morebitna mnenja javnosti.