Voditelji Škotske, Walesa in Severne Irske bodo danes v Cardiffu predvidoma podpisali dogovor, s katerim bodo od Londona zahtevali ustavne spremembe, ki jim bodo omogočile neodvisnost od Združenega kraljestva.
Voditelji Škotske, Walesa in Severne Irske, ki zagovarjajo večjo samostojnost svojih držav oziroma neodvisnost od Združenega kraljestva, se bodo danes sestali v Cardiffu. Vodja valižanske stranke Plaid Cymru in prvi minister Walesa Rhun ap Iorwerth, škotski prvi minister in vodja Škotske nacionalne stranke (SNP) John Swinney ter prva ministrica Severne Irske in podpredsednica Sinn Féina Michelle O’Neill naj bi podpisali memorandum o soglasju, v katerem bodo od britanske vlade zahtevali, da omogoči ustavne spremembe v teh treh državah.
Trije voditelji bodo na srečanju predstavljali predvsem svoje stranke namesto svojih vlad, saj hočejo okrepiti strankarsko sodelovanje. Pridružila se jim bo tudi voditeljica opozicije na Irskem Mary Lou McDonald. Poleg večje neodvisnosti od Združenega kraljestva bodo na srečanju govorili o Evropi, mednarodnem sodelovanju in gospodarskih ter energetskih vprašanjih.
Z letošnjo zmago stranke Plaid Cymru v Walesu so se okrepila gibanja za “keltsko neodvisnost”, saj so sedaj v vseh treh deželah na oblasti separatistične stranke. Ap Iorweth je za Guardian povedal, da je imel z britanskim premierjem Andyjem Burnhamom obetajoče začetne pogovore, a ga kljub temu skrbi, da bo novi premier podlegel splošnemu konsenzu britanske vlade, ki nasprotuje večji neodvisnosti omenjenih treh držav. Škotska, Wales in Severna Irska že imajo svoje parlamente oziroma regionalne oblasti, ki so prevzele določene pristojnosti od britanske vlade. Kljub temu glavne pristojnosti, tudi na področju ustavne ureditve, ostajajo v Londonu.
Potem, ko je kot premier zamenjal Keira Starmerja, je Andy Burnham tudi sam zagovarjal decentralizacijo in prenos oblasti iz prestolnice na druge regije, a ostaja njegovo stališče do prihodnosti Škotske, Walesa in Severne Irske bolj zapleteno. Burnham je namreč škotskemu prvemu ministru Swinneyju že rekel, da je ponovitev referenduma o škotski neodvisnosti, kakršen je bil izveden leta 2014, “izključena”. Kljub temu pa je kasneje namignil, da bi bilo to vprašanje možno znova spet odpreti, če bi za neodvisnost obstajala jasna večinska podpora.
Swinney je zato britanskega premierja pozval, naj Škotski omogoči nov referendum, če bo večina Škotov podprla neodvisnost. “Smo na prelomni točki ustavnih sprememb”, je pred srečanjem v Cardiffu dejal Swinney. Po njegovih besedah se njihove stranke strinjajo, da interesi njihovih narodov ne bodo ustrezno zastopani v Londonu in da morajo imeti prebivalci Škotske, Walesa in Severne Irske pomembno besedo pri odločanju o svoji prihodnosti.
Glede možne neodvisnosti je s svojim mnenjem zatresel mednarodni parket tudi Donald Trump, ki je med obiskom Irske podprl združitev Republike Irske in Severne Irske. Trump je namreč dejal, da bi “z veseljem” videl združeno Irsko in da bi se to lahko zgodilo precej kmalu. Njegove izjave so sprožile odzive britanske vlade in probritanskih politikov na Severni Irski, ki nasprotujejo združitvi z Republiko Irsko. Trump je pozneje dejal, da pri vprašanju škotske neodvisnosti za zdaj ne želi izraziti svojega mnenja.
Zadnje javnomnenjske raziskave sicer kažejo, da bi 47 odstotkov škotskih volivcev podprlo neodvisnost, če bi bil referendum sedaj. Na Irskem ni jo podprlo 36 odstotkov in v Walesu 32 odstotkov. Podpora za neodvisnost na Škotskem niha med 45 in 50 odstotki od referenduma leta 2014, medtem ko v Walesu in v Severni Irski narašča.
A. S.