Pridelki po vsej državi so zaradi dolgotrajne suše v kritičnem stanju, opozarjajo pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) in pozivajo k pomoči kmetom. “Prav je, da jim v tem izjemno zahtevnem obdobju damo ustrezno podporo – svetovalno, tehnično in politično,” poudarja direktor KGZS Martin Mavsar.
Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) je bilo zadnjih 30 dni od konca maja naprej po vsej državi izjemno suho, padavine pa so bile redke in skromne.
Stanje površinskih voda je alarmantno
“Trenutno stanje kaže na najhujši vodnobilančni primanjkljaj v površinskem sloju tal za ta čas leta od leta 1991,” poudarjajo in dodajajo, da bi za vrnitev na običajne razmere v Podravju, Pomurju in na Obali potrebovali 50–85 mm padavin. V preostalih regijah bi potrebovali 100–130 mm padavin, v najbolj izpostavljenih regijah pa celo do 150 mm padavin.
Izjemno sušne razmere so zaznane na Koroškem, Notranjskem in v Ljubljani z okolico. Vremenske napovedi za prihodnje dni pa po navedbah KGZS napovedujejo še nadaljevanje suhega in sončnega vremena s temperaturami nad 30°C.
Kritično stanje krme za živino
Prizadete so vse poljščine. Posledice sušnih razmer se med drugim kažejo na žitih, koruzi, travinju in na vrtninah tam, kjer nimajo namakanja. Po poročanju STA je mogoče zaznati tudi ožige rastlin. Rast trav je v luči manka padavin povsem zastala. “Zaradi pomanjkanja padavin prehajajo posamezne vrste trav v generativno razvojno fazo, kar negativno vpliva na kakovost voluminozne krme. Pridelek zelinja bo nizek in slabe kakovosti ali ga sploh ne bo,” opozarjajo.
Direktor KGZS Martin Mavsar je na novinarski konferenci pojasnil, da je zahodni del Slovenije bolj prizadet kot vzhodni del. Ker pa dežja v zadnjem mesecu ni bilo skoraj nikjer, je zaloga, ki je nastala v zgodnjespomladanskem času, tista, ki vpliva na razliko med obema deloma Slovenije.
Pridelovalci so po besedah Mavsarja zaznali manjše pridelke pri ječmenu in pšenici, na koruznih posevkih pa je opaziti sušenje rastlin in zvijanje listja. Sadje pa v tem trenutku ne pridobiva na debelini. “V takšnih ekstremnih primerih visokih temperatur in pomanjkanja vode se velikokrat zgodijo idealne razmere za razvoj določenih škodljivih organizmov in plevelov, zoper katere velikokrat nimamo sredstev, da bi se lahko dostojno ubranili in seveda tudi na tem področju lahko pričakujemo dodatno škodo,” je opozoril.
Slišati je bilo mogoče, da se sušne razmere odražajo tudi na področju gozdarstva. Divjad je namreč primorana v iskanje hrane izven gozda. Iščejo vlažno listje, ki jim gre precej bolj v slast. “O natančnejši škodi je v tej fazi preuranjeno govoriti, saj so ekstremne temperature in suša napovedane še vsaj za en teden. Posledice se bodo samo še stopnjevale,” poudarjajo pri KGZS in pojasnjujejo, da bodo realni podatki o škodi znani šele ob košnjah, žetvah in spravilu pridelkov.
Pozivajo k podpori kmetom
Kot država se moramo prilagoditi novim podnebnim razmeram, navajajo in pojasnjujejo, da to “vključuje premislek o strategijah za učinkovito rabo vode, podporo kmetom pri prilagajanju pridelave ter iskanje sistemskih rešitev”. Ker kmetje nimajo vpliva na vreme, Mavsar meni, da je potrebno, da se pomaga pri blaženju posledic. “Prav je, da jim v tem izjemno zahtevnem obdobju damo ustrezno podporo – svetovalno, tehnično in politično,” je ta prepričan.
Ž. N.