Bela hiša je odobrila ameriško jedrsko strategijo za pripravo na morebitne usklajene jedrske konfrontacije z Rusijo, Kitajsko in Severno Korejo. Omenjeni načrt je bil odobren v začetku tega leta in ni odgovor na posamezno državo ali grožnjo, so sporočili iz Bele hiše. Sprejeti načrt je izraz zaskrbljenosti zaradi hitrega kopičenja kitajskega jedrskega arzenala, ki bo v naslednjem desetletju tekmoval z velikostjo in raznolikostjo ameriških in ruskih zalog.
Kitajska hitro povečuje in posodablja svoj jedrski arzenal. Bulletin of Atomic Scientists ocenjuje, da ima Kitajska trenutno okoli 500 jedrskih bojnih glav – število pa bo po predvidevanjih do leta 2035 naraslo na 1500. Ameriški uradniki izražajo zaskrbljenost zaradi te rasti, medtem ko strokovnjaki razpravljajo o motivih Kitajske – ali gre za modernizacijo obrambe ali za agresivnejšo svetovno držo.
Kitajska je januarja 2024 imela približno 500 jedrskih konic, kar je porast od 410 v prejšnjem letu po podatkih raziskave Stockholmskega mednarodnega inštituta za mirovne raziskave. Čeprav imajo ZDA in Rusija vsaka več kot 5000 jedrskih bojnih glav, se kitajski arzenal širi hitreje kot arzenali drugih držav. Združenje za nadzor orožja je poudarilo, da ameriška jedrska strategija ostaja osredotočena na Rusijo kljub morebitnemu povečanju kitajskega arzenala na 1000 bojnih glav do leta 2030. Ameriška administracija je pokazala pripravljenost na širitev svojega arzenala, če Kitajska in Rusija ne bosta spremenili svojih strategij.
Kljub napetostim je upokojeni kitajski polkovnik Zhou Bo izjavil, da je sodelovanje med ZDA in Kitajsko na področju jedrske diplomacije še vedno mogoče, poroča The Guardian.
Združene države so junija nakazale, da so pripravljene preiti na širitev arzenala, če se strategije Kitajske in Rusije ne bodo spremenile. New Start, zadnji večji sporazum o nadzoru jedrskega orožja z Rusijo, poteče leta 2026. Kitajska in Rusija sta postali tesnejši zaveznici, kar se kaže tudi v skupnih vojaških vajah.
Kitajska je bila dolgo zavezana politiki “minimalnega odvračanja”, a zdaj hitro povečuje svoje jedrske zmogljivosti. Razširja svoje arzenale medcelinskih balističnih raket, podmornic in bombnikov, kar predstavlja zgodovinski premik. Peking se morda odziva na grožnje iz Azije in izboljšuje svoj položaj za morebitno krizo, kot je konflikt okoli Tajvana.
Peking zavrača trditve o “grožnji”
Peking je v sredo svojim silam kritiziral navodila Washingtona za morebitne “usklajene jedrske konfrontacije, ki vključujejo Rusijo, Kitajsko in Severno Korejo”, poročajo državni mediji. “ZDA nenehno razpihujejo tako imenovano jedrsko grožnjo Kitajske,” je dejala Mao Ning, tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva. To ni “nič drugega kot izgovor za prenos odgovornosti za jedrsko razorožitev, razširitev jedrskega arzenala in iskanje ogromne strateške prednosti,” je še poudarila.
Mao se je odzvala na poročano odobritev zaupnega marčevskega dokumenta ameriškega predsednika Joeja Bidna, ki ameriške sile usmerja, naj se pripravijo na morebitne “usklajene jedrske konfrontacije, ki vključujejo Rusijo, Kitajsko in Severno Korejo”.
A. H.