Ministrica za infrastrukturo sodno preganja Davorina Kopšeta, tudi občasnega kolumnista naše medijske hiše. Razlog za to je bil zapis na družbenem omrežju, za katerega trdi, da je posegel v njene “ustavne pravice”. Kopše zavrača njene trditve in tožbeni zahtevek označuje za “neutemeljenega”. Svoj odgovor na tožbo je objavil na svoji spletni strani in tožbo Bratuškove označil za “farso”.
Davorin Kopše v svojem odgovoru na tožbo Alenke Bratušek v celoti nasprotuje tako glede obstoja kot glede njegovega temelja. Ministrica bi očitno rada iztržila višjo vsoto zgolj zaradi čivka na socialnem omrežju X, ki povrh vsega niti ni bil namenjen neposredno njej. Po širši utemeljitvi sodišču predlaga, naj tožbo zavrne, saj za odškodninski zahtevek ni izpolnjenih pogojev.
Kopše uvodoma utemeljuje, da bi morala ministrica kot javna oseba, zlasti politična predstavnica, sprejeti širše meje kritike in komentarjev v javnosti. Po njegovem mnenju izjava, ki jo je takrat zapisal, ni presegla običajnega nivoja javnega diskurza in ni bila grozeča ali žaljiva do te mere, da bi posegala v ministričine osebnostne pravice.
Gre za konflikt dveh ustavnih pravic
“Treba je opozoriti na dosedanjo sodno prakso naših sodišč, kjer so sodišča v primerih, ki so imeli še ostrejšo kritično konotacijo do določenih politično izpostavljenih oseb, odločila, da v tem ni podane formalne iniurie, še posebej, če gre za povsem javne osebe v političnem življenju. Gre namreč za konflikt dveh ustavno zagotovljenih pravic, in sicer osebnostne pravice kritizirane osebe na eni in ustavno zajamčene pravice do svobode govora in komentiranja na drugi strani,” je Kopše poudaril v odgovoru in zavrnil nastanek pravne škode, ki bi utemeljeval zahtevek za odškodnino.
Za odškodninsko terjatev pogoji niso izpolnjeni
Kopše v odgovoru pojasni, da nasprotuje postavljenemu tožbenemu zahtevku po temelju, ker predpostavke, ki morajo biti (kumulativno) podane, da bi nastala materialna odškodninska terjatvena pravica, po njegovih besedah namreč niso izpolnjene. “Odškodninska terjatev nastane skladno s pravili veljavnega Obligacijskega zakonika (OZ; Ur. list RS, št. 83/01) takrat, kadar so izpolnjene štiri predpostavke: pravno priznana škoda, formalna protipravnost (iniuria), vzročna zveza in odgovornost. V obravnavanem primeru predvsem ni podane formalne protipravnosti,” je zapisal. Glede na doslej predložene trditve in nadaljnja pojasnila Bratuškova na podlagi zatrjevanega nima niti aktivne legitimacije za predmetno pravdo.
Zapis ni povzročil nepremoženjske škode
Glede pravno priznane škode Kopše zagovarja stališče, da tudi ta ni nastala, saj so kljub trditvam Bratuškove, da naj bi “zapis pomenil njeno osebno sramotenje, ponižanje in razvrednotenje”, po trditvah Kopšeta to pavšalne navedbe, ki ne morejo vzpostaviti relevantne povezave z zgoraj navedenim zapisom na družbenem omrežju. Vse tožbene navedbe glede škode kažejo v smeri poizkusa prikazovanja nepremoženjske škode, ki ni mogla nastati iz obravnavanega zapisa na način, kot to v svojih navedbah zatrjuje tožeča stranka. Absurdnost in nesmisel takšnih navedb predstavlja predvsem naracija o “grobih žalitvah” in “razvrednotenju”, pri čemer ni prav nobene relevantne povezave med obravnavanim zapisom in takšnimi dejanskimi posledicami.
Tako je Kopše pojasnil svoj zapis za Žurnal24: “Ko sem objavil tvit, smo se spopadali s pandemijo. Cepiva še ni bilo in kot invalid sem se počutil ogroženega. Stanovanja nisem zapustil tri mesece. Ko se je pojavila aplikacija za sledenje (OstaniZdrav, op. a.), ji je del politike, tudi gospa Bratušek, nasprotoval. Zato sem bil ogorčen. S tvitom sem hotel izpostaviti nadutost te gospe, ki je izjavila, da si aplikacije ne bo namestila, ker ji bo takratni notranji minister Aleš Hojs lahko sledil. Najpomembnejši del tvita je ključnik #NaduteDomišljavke. V zvezi z diskoteko sem mislil na domišljave in nadute ženske (in moške), ki se ne vključijo v socialno okolje.” Dodal je še, da mu je žal ministričine napačne percepcije čivka: “Gospa je vplivna političarka in njeno mnenje je usodno za življenje ljudi. Tudi zaradi njenih izjav je bil virus težje obvladljiv.”
Kot je tedaj pojasnil, se tvit sploh ni nanašal osebno na ministrico. Za dobro mero se je tudi opravičil, v kolikor se je tako razumelo.
Kopše iz navedenega meni, da omenjen zapis ni mogel povzročiti nepremoženjske škode, najmanj pa v takšnih oblikah, kot jih zatrjuje tožeča stranka. “Oblike pravno priznane nepremoženjske škode so taksativno naštete v 179. členu OZ in test sorazmernosti ne upravičuje okrnitve osebnostne pravice v obravnavanem primeru, “ je zapisal in pojasnil, da je “šlo za običajni diskurz na družbenih omrežjih, in sicer komentar na objavo javne in politično izrazito izpostavljene osebe, ki že po svoji vsebini ni takšen, da bi iz njega izhajal poizkus doseganja kakršnih koli drugačnih ciljev, onkraj običajnega (t. i. gostilniškega) političnega diskurza.”
Če povzamemo, glede pravnih predpostavk za odškodninsko terjatev Kopše poudarja, da v tem primeru ni podane formalne protipravnosti, saj izjava ni bila dovolj žaljiva ali ponižujoča, da bi upravičila odškodninski zahtevek. Prav tako trdi, da ni bila povzročena nobena pravno priznana škoda in da ni bilo namena škodovati tožeči stranki. Kopše je glede na svoje utemeljitve sodišču predlagal, naj tožbo zavrne, saj za odškodninski zahtevek ni izpolnjenih pogojev.
A. H.