Kitajska je sprožila dvodnevne “kazenske” vojaške vaje okoli Tajvana. Tajvansko obrambno ministrstvo je vojaške vaje obsodilo kot “iracionalne provokacije”. Vaje so se pričele le tri dni po inavguraciji tajvanskega predsednika Williama Laija, ki ga je Peking označil za “separatista” in “povzročitelja težav”.
Kitajske vojaške vaje se dogajajo po celotnem glavnem otoku in otokih Kinmen, Matsu, Wuqiu in Dongyin, ki so pod nadzorom Tajpeja. Tiskovni predstavnik kitajske ljudske osvobodilne vojske (PLA) pravi, da gre za kazen, Tajpej pa potezo označuje za iracionalno provokacijo. Tajvan je v obrambo za otoško suverenost aktiviral pomorske, zračne in kopenske sile.
Na desetine bojnih letal ljudske osvobodilne vojske (PLA) je z bojnimi raketami izvedlo lažne napade na t. i. “vojaške cilje visoke vrednosti”, ki so delovali skupaj z mornarico in raketnimi silami, za kitajske državne medije navaja DW. Propagandne slike, ki se širijo po spletu in jih ponovno objavljajo državni mediji, omenjajo tudi kitajske kopenske balistične rakete Dongfeng, vendar ni jasno, ali so bile dejansko uporabljene.
Poveljstvo vzhodnega gledališča kitajske ljudske osvobodilne vojske (PLA) je izdalo predstavitveni zemljevid za skupne vojaške vaje Sword-2024A, ki se izvajajo v okolici otoka.
Tajvan odgovarja, da gre za provokacijo
Tajvan trdi, da gre za “iracionalne provokacije in rušitve regionalnega miru in stabilnosti”. Obrambno ministrstvo je sporočilo, da so bile pomorske, zračne in kopenske sile v pripravljenosti, varnost baze je bila okrepljena, zračni obrambi in raketnim silam pa je bilo ukazano, da spremljajo morebitne cilje, poročajo tuji mediji.
Vaje so prvi vsebinski odziv Kitajske na ponedeljkovo inavguracijo Lai Ching-te kot najnovejšega predsednika Tajvana po zmagi na demokratičnih volitvah januarja. Tako Lai kot njegova predhodnica Tsai Ing-wen sta iz Demokratične napredne stranke (DPP), ki se zavzema za suverenost, a jo Peking smatra za separatistično.
Tiskovni predstavnik ljudske osvobodilne vojske (PLA) Li Xi je vaje označil tudi kot strogo opozorilo pred vmešavanjem in provokacijami zunanjih sil, poroča DW. Kitajska državna radiotelevizija je Laijev govor označila kot “izjemno škodljiv” in povedala, da so bile vaje legitimni, zakoniti in potrebni protiukrepi. “Trenutna vojaška vaja ne samo, da ne pomaga miru in stabilnosti v Tajvanski ožini, ampak tudi poudarja hegemonsko naravo [kitajske komunistične partije],” je sporočilo tajvansko obrambno ministrstvo.
Ali bo v tem letu sledilo več “vojaških vaj”?
Analitiki verjamejo, da je letos mogoče pričakovati več vaj, usmerjenih v Tajvan. “To se zdi kot uvod v več in večje vojaške vaje, ki prihajajo,” je dejal Wen-ti Sung, politični analitik in strokovnjak za Kitajsko na avstralski nacionalni univerzi, na X in dodaja, da gre za “signal za oblikovanje mednarodnih pripovedi. Prava ‘kazen’ proti Tajvanu morda šele prihaja, saj je potreben čas,”, poroča The Guardian.
Peking vztraja, da je Tajvan provinca Kitajske, in sledi svoji zaobljubi, da ga bo priključil, četudi s silo. Tajvanska vlada in ljudje v veliki večini zavračajo možnost vladavine KPK, tajvanski voditelji pa so obljubili, da bodo povečali odvračilne ukrepe in okrepili obrambo, medtem ko Kitajsko pozivajo, naj preneha s svojimi grožnjami in se vrne k dialogu.
V zadnjih letih je Kitajska povečala svoj pritisk na Tajvan s povečanimi vdori zračnih sil v njegovo identifikacijsko cono zračne obrambe, z ekonomsko prisilo in s kognitivnim bojevanjem, namenjenim prepričevanju Tajvana, da sprejme kitajski prevzem brez vojne. Zemljevidi območij vaj, objavljeni v četrtek zjutraj, so pokazali, da vaje delujejo na podobnih območjih kot leta 2000, zadnje vojaške vaje pa naj bi bile že vnaprej pripravljene.
Zaskrbljena tudi Japonska
Glavni sekretar japonskega kabineta Yoshimasa Hayashi je v četrtek dejal, da bo njegova vlada stopila v stik s Pekingom, da bi Pekingu “neposredno in jasno” sporočila pomen ohranjanja miru in stabilnosti v Tajvanski ožini. Japonska ima močne odnose s Tajvanom in je tesna zaveznica ZDA. Postala je bolj glasna v svoji zaskrbljenosti glede kitajskih dejanj v Tajvanski ožini, deloma zaradi japonskega ozemlja, ki je blizu Tajvana.
A. H.