Kljub rekordnim davkom in posledično rekordnim prejemkom v proračun smo zopet prejeli neprijetno novico, da je proračunski primanjkljaj po izračunih fiskalnega sveta znašal 800 milijonov evrov, kar je 750 milijonov evrov več kot v enakem obdobju lani, poroča STA.
Primanjkljaj pa proračun beleži, kljub temu da smo davkoplačevalci v fiskus plačali več kot kadar koli v zgodovini – prihodki državnega proračuna so se namreč v prvi polovici leta povečali za 0,6 odstotka in se ustavili pri 6,9 milijarde evrov. Bolj kot smo mi uspeli proračun polniti, pa ga je vladi uspelo prazniti – odhodki so bili kar 7,7 milijarde evrov – višji za 11,5 odstotka.
Fiskalni svet primanjkljaj razlaga z upočasnitvijo dinamike prihodkov glede na enako obdobje lani, ta je v največji meri povezana z umiritvijo gospodarske aktivnosti, ki je vsaj zaenkrat nižja od napovedi. Ob tem dodajajo, da “rast porabe ostaja razmeroma visoka in široko osnovana, skladno s pričakovanji je predvsem posledica višjih stroškov dela ob spremembi plačnega sistema.”
Po oceni sveta je na strani prihodkov največje odstopanje od načrtovanega povezano z nižjimi prilivi iz evropskih sredstev, kar se na odhodkovni strani odraža predvsem v zaostajanju investicijske porabe. Fiskalni svet pri tem opozarja, da bo pri jesenski pripravi proračunov za prihodnji dve leti potrebna dodatna previdnost – tako pri oceni prihodkov kot tudi pri načrtovanju odhodkov. “Jesenska priprava državnih proračunov za prihodnji dve leti bi morala: temeljiti na previdnosti pri načrtovanju davčnih prihodkov in realistični projekciji evropskih sredstev zaradi številnih negotovostih glede makroekonomskih gibanj; preprečiti precenjevanje izdatkov, ki med drugim omogoča neučinkovito porabo, zlasti investicijsko porabo, ki bi morala biti načrtovana bolj zanesljivo in srednjeročno usmerjeno.”
Fiskalni svet svari
Fiskalni svet je nič kaj diplomatsko oblastnike pozval k boljšemu načrtovanju fiskalne politike v prihodnosti in k varčevanju. Izpostavljajo, da bi morali načrtovalci državnih financ “nasloviti dolgoročna tveganja za javne finance in jih ne še povečevati. Sprejetje pokojninske reforme bi ta tveganja pomembno zmanjšalo. Ob tem bi se morali odločevalci vzdržati sprejemanja ukrepov, ki so všečni v predvolilnem obdobju, a imajo srednjeročno negativne javnofinančne posledice.”
Opozorili pa so tudi na načrtovano povečanje obrambnih izdatkov z opozorilom, da je treba nujno jasno opredeliti namen in obseg s tem povezane dodatne porabe ter določiti ukrepe, ki bodo preprečili poslabšanje javnofinančne vzdržnosti.
Opozorili so tudi, da je za dolgoročno vzdržnost javnih financ ključno tudi nadaljnje zniževanje dolga sektorja država.
Proračun naravnan na obdobje debelih krav, ne na prihajajočo krizo
Fiskalni svet sicer že več četrtletij zapored ministra za finance Klemna Boštjančiča opozarja, da je proračun naravnan izrazito prociklično – se pravi, da se vlada, za razliko od drugih evropskih vlad, ne pripravlja na težke čase, ki prihajajo, ampak se obnaša, kot da smo še vedno sredi konjunkture in poplave poceni natiskanega denarja. Izdatki sledijo in celo presegajo vedno višje prilive v proračun, ki so posledica vedno višjih davkov. Kaj se bo zgodilo, ko bo gospodarstvo omagalo in ne bo več sposobno z istim tempom polniti požrešnega državnega proračuna?
Zadnja novica v zvezi z gospodarsko rastjo v Sloveniji je napoved OECD o znižanju gospodarske rasti, medtem ko je za svetovno gospodarstvo ohranil napoved rasti. Slovenija gre torej gospodarsko obratno od svetovnih trendov.
Kaj se bo torej zgodilo, ko se bo slovenski prociklični proračun srečal z ekonomsko resničnostjo nižjih prihodkov? Možna sta le dva scenarija: ostro varčevanje na ravni Grčije ali ostra dodatna obdavčitev srednjega sloja in podjetništva.
Ker ekonomski cikli delujejo na tri do pet let, se bomo z odločitvami Golobove vlade spopadali komaj čez leta, ko bo neka povsem druga vlada varčevala in bila deležna gneva ljudstva.
I. K.