Slovenske avtoceste se zaradi več delovišč in politične odločitve trenutne vlade, da ne razširi avtocestnega obroča, utapljajo v gori pločevine. Vožnja od Maribora do Ljubljane, ki jo opravi mnogo slovenskih delovnih migrantov, je postala prava avantura, z vmesnimi izzivi, podobna tisti iz filma Plačilo za strah. Ljudje lahko na poti v prestolnico za okrog 120 kilometrov včasih porabijo tudi tri ure. Ampak ne skrbite – vlada je našla rešitev!
Zaman se veselite, če mislite, da bodo pospešili gradnjo avtoceste ali celo naredili povsem nov pas (poleg odstavnega) na vseh krakih avtoceste, ki vpadajo v Ljubljano. Ne – nepregledne kolone vozil na avtocesti bodo krotili z … omejitvijo hitrosti! Prav ste prebrali.
Gre za t. i. “sistematično upravljanje hitrosti”, h kateremu so v Dars pristopili zaradi naraščajočih prometnih obremenitev in pogostih zastojev, kot je povedal direktor Andrej Ribič, ki so ga tja postavili “svobodnjaki”. V prvi fazi so tako na ljubljanskem avtocestnem obroču in vpadnicah namestili periferno opremo – novo oziroma posodobljeno spremenljivo prometno signalizacijo ter detektorje za štetje prometa in spremljanje potovalnega časa. Zdaj pa prehajajo na avtomatiziran sistem, ki bo prilagajal hitrostne omejitve glede na dejansko stanje v prometu. Drugače povedano, dinamično bodo omejevali hitrost glede na razmere na cesti in pričakovali, da bodo tako zmanjšali zastoje – predvsem tiste “fantomske” – čeprav je v Sloveniji precej več tistih povsem pravih kolon, ki nastajajo zaradi delovišč in tega, da ceste pač niso sposobne požirati trenutne stopnje prometa (ki bo vsako leto višja).
Vodja službe za upravljanje prometa in prometne varnosti, mag. Zvonko Zavasnik, je povedal, da je bilo prvotno pripravljenih osem scenarijev, dva sta bila pripravljena s fiksno omejitvijo 80 km/h in 100 km/h, zraven pa so pripravili še šest scenarijev dinamičnega upravljanja. Oprema bo nadzirala koncentracijo vozil in sproti omejevala hitrost – na štajerski avtocesti bo sistem začel spremljati promet na Lukovici pred Kompoljami, na primorski od Vrhnike, na dolenjski od Grosuplja. Hitrost se bo omejevala celo do 60 kilometrov na uro.
Dars se sklicuje na izgovor iz tujine
Dars se sklicuje na domnevne izkušnje iz tujine, ki bojda kažejo na tri do pet odstotkov izboljšanja pretočnosti, če se bodo vozniki omejitev držali. To je zgolj majhen doprinos pretočnosti. Pri tem Darsovi “svobodnjaki” pozabljajo vsaj na dve stvari: prva je ta, da so tuje avtoceste po pravilu tri-, štiri-, pet-, ponekod celo šestpasovnice, kjer se da promet veliko lažje nadzorovati in brzdati, na drugi strani pa dejstvo, da Slovenci nismo Švedi, Nemci ali Nizozemci: hitrostne omejitve so pri nas le priporočilo. Najvišja hitrost na avtocesti je 130 kilometrov na uro. Kdor se pogosto vozi po avtocesti, ve, da mimo njega redno švigajo torpedi v BMW-jevih peticah in Audijih A6 (tudi takšni z lučkami na strehah), ki vozijo skoraj dvakrat toliko. Najvišja hitrost v tunelih je 100 na uro, čeprav je smrtno nevarno, da se kdor koli drži takšne omejitve, saj se mu lahko hitro zgodi, da ga od zadaj “poljubi” celo kak Nomagov avtobus, ki drvi 120 kilometrov na uro.
Težko je sicer razbrati, na kakšne izkušnje iz tujine se sicer sklicuje Dars, ker večina pomembnih študij v resnici kaže na nasprotno od tega, kar trdijo.
V Veliki Britaniji so uvedli tako imenovane “smart motorways” – pametne avtoceste z dinamičnimi omejitvami hitrosti, ukinitvijo odstavnega pasu in različnimi prometnimi ukrepi. Kakšni so bili rezultati takšnih ukrepov?
Leta 2022 je britanska vlada začasno ustavila nadaljnjo širitev teh pametnih avtocest, saj so študije pokazale povečanje števila nesreč, predvsem zaradi nejasnih in nenadnih sprememb hitrosti ter nepričakovanih zastojev. Študija Transport Select Committee (2022) je zaključila, da dinamične omejitve hitrosti niso bile učinkovite pri zmanjševanju zastojev in so povzročile celo dodatno tveganje, saj vozniki niso vedno pravilno razumeli ali sledili hitro spremenljivim omejitvam.
V javnosti so se pojavili številni primeri voznikov, ki so doživeli okvare vozila in ostali na voznem pasu, saj odstavnega pasu ni bilo – z nižjimi hitrostmi pa je bila možnost za hiter umik še manjša. O kakšnih študijah torej sanja Dars?
Kakšne bodo resnične posledice omejitve na 60 kilometrov na uro?
Nenadna in pogosta prilagoditev omejitev hitrosti lahko pri voznikih povzroči zmedo ali jezo, kar poveča nevarnost nenadnih zaviranj, prehitevanj ali celo neupoštevanja omejitev. Ni potrebno gledati daleč. Poglejmo, kaj se v resnici dogaja, ko Dars v tunelih – včasih povsem brez razloga – omeji hitrost na 60 kilometrov na uro. Ljudje se vozijo 120 kilometrov na uro, nekateri (predvsem tujci) pa sunkovito zavrejo na 60. Zaradi tega je že večkrat prišlo do verižnih trčenj. Dars je že napovedal, da bo sodeloval tudi s policijo, ki bo radarsko nadzoroval nove “dinamične” omejitve, pri čemer pa je jasno, da gre le še za eno zaroto države, kako bo zaslužila kak dodaten evro, ko se bo nekdo pripeljal 100 na uro v iracionalno postavljeno “dinamično” omejitev 60.
Pri tem je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da so omejitve hitrosti pod 80 km/h na avtocestah pogosto kontraproduktivne, saj bistveno zmanjšujejo kapaciteto odseka. Posledično lahko tudi manjši prometni val ustvari zastoje, ki jih sicer ne bi bilo. Počasna vožnja na dolge razdalje povzroča daljši čas zadrževanja vozil na istem odseku, kar pomeni večjo gostoto prometa na cestišču in posledično še večje zastoje.
Zdravljenje simptomov ne bolezni
Ni torej povsem jasno, kaj želi Dars z dinamičnimi omejitvami hitrosti doseči, saj izkušnje iz tujine kažejo obratno od tega, kar sami trdijo. A pustimo jim bizarno premiso, da bi z dinamično omejitvijo hitrosti res radi lajšali obremenitev avtocestnega prometa. Tudi če bi torej bilo res, da dinamično omejevanje hitrosti zmanjšuje kolone – pa jih zelo očitno ne – se takšen ukrep ukvarja s posledicami (zastoji), ne pa z vzroki za zastoje.
- Slovenske avtoceste so že vsaj dvajset let poddimenzionirane za število dnevnega tranzita. Že leta 2005 se je pred Domžalami zjutraj dnevno naredila kolona, zdaj te redno segajo tudi do Blagovice, ob podobnem tempu rasti prometa (predvsem tujega) pa bodo čez nekaj let zastoji od Celja pa vse do ljubljanskega obroča. Da avtocest ne bodo širili, so se pred volitvami zavezali v koalicijskih strankah Gibanje Svoboda in Levica.
- Dela na avtocestah opravljajo skoraj izključno slovenske družbe, ki nato na avtocestnih odsekih “kampirajo”, čeprav s strani Darsa poslušamo, da dela potekajo 24ur na dan. Vozniki se vsak dan vozimo mimo opuščenih delovišč, kjer valjarji, buldožerji in tovornjaki mirujejo nekje vmes med trajno postavljenimi “Dixi” WC-ji. Obnova viadukta in dveh tunelov na odseku avtoceste med Slovenskimi Konjicami in Celjem bo trajala neverjetnih 415 dni, medtem ko lahko na Kitajskem brez težav v nekaj mesecih na novo zgradijo večpasovno 50-kilometrsko avtocesto z desetkilometrskimi tuneli.
- Koalicija je iz revanšizma ukinila avtocestno policijo, ki je empirično dokazano uspešno krotila večje prekrške na avtocestah, s tem pa tudi manjšala možnosti nastajanja fantomskih zastojev. Odkar ni več avtocestne policije, se je stanje na slovenskih avtocestah zopet vrnilo v status quo Mad Max anarhotiranije.
Mitja Iršič