Klofuta Klakočar Zupančičeve

Datum:

Za tovarne laži, ker smo pisali, da dodatno dela za Filozofsko fakulteto, je ministrica za kulturo Asta Vrečko (Levica) ozmerjala medije. A pozneje, ko sem objavil dokument, kako je zaprosila vlado za delovno dovoljenje, je priznala, da je za to fakulteto res delala. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič (Svoboda) pa je po pisanju “tovarn laži”, le da iz vladnega političnega pola, zahtevala odstop ustavnega sodnika Klemna Jakliča, ker je imel ob funkciji ustavnega sodnika več let odprt status samostojnega podjetnika, da je občasno predaval in raziskoval.

Razglasila je, da je kršil zakon. Rada sodi. V pravnih državah sodijo sodniki, kar Klakočar Zupančičeva že nekaj let ni več.

Le klofuta Accettu ali kaj več?
Da je bila po čistkah vrhov največjih medijev v državni lasti, zdravstvenih ustanov in podjetij to napoved čistk v sodstvu, kjer nekaj redkih sodnikov še ni povsem na liniji vladajočih, je najbrž pretirana ocena. Je pa bila zahteva, da mora Jaklič odstopiti, gotovo klofuta predsedniku ustavnega sodišča Mateju Accettu, zakaj ne ukrepa. Da mora Klemen Jaklič odstopiti, je Klakočar Zupančičeva ugotovila, ko je prebirala mnenja levega političnega tednika Mladina. Na dodatno delo Jakliča pa je sicer prva opozorila revija Reporter. A to Klakočar Zupančičeva manj bere kot Mladino. Jaklič na levi ni priljubljen, ker na ustavnem sodišču sodi v manjšino sodnikov, ki je ni nastavila levica in v ločenih mnenjih opozori, ko večino preveč zanese v smer Svobode. Aplikacija KPK Erar tako pokaže, kako je imel Jaklič dodatno delo zadnja leta javno prijavljeno:

Jaklič je za Planet TV na kritiko, da je z dodatnim delom kršil zakon, odgovoril, da zakon dovoljuje opravljanje poklica in pridobitno dejavnost ustavnim sodnikom, če gre za dejavnost visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca, za kar je imel registriran status samostojnega podjetnika, ki pa ga je nedavno ukinil, ker je bilo s tem več stroškov kot koristi.

Zakon pravi tako:

O načinu poročanja medijev, ki so ga ostro kritizirali na način kot Urška Klakočar Zupančič, pa je Jaklič povedal, da se mu to ne zdi problematično, ker se zavzema za svobodo tiska in govora in da je tega še premalo. Ni jih označil za tovarne laži kot Asta Vrečko.

Dodatna zaposlitev Aste Vrečko in sodnice Neže Kogovšek Šalamon
Dodatno delo ustavnega sodnika bi bila zloraba, če bi ga stranke v sporih z dodatnim delom plačevale ali nagrajevale, da bi sodil v njihovo korist. To bi bila korupcija. Primer, ko je nastal vtis takšnega nepoštenega ravnanja, se je zgodil v zadnjem letu. A ne ob Jakliču. Ob ustavni sodnici Neži Kogovšek Šalamon. Dodatno delo Jakliča ni bilo prikrito. Da ima s. p. za visokošolsko dejavnost, je bil ves čas javno dostopen podatek. Tudi na KPK. Bolj skrito je bilo, da je dodatno delala ministrica Vrečko in da dodatno dela šest drugih ustavnih sodnikov. Za dodatno zaposlitev Aste Vrečko sem izvedel, ko sem leta 2022 od vlade zahteval podatke, katerim ministrom so dodatno delo dovolili. In so mi, med drugim, poslali to:

Da tudi veliko ustavnih sodnikov dodatno dela, pa sem opazil pri preverjanju, ali bodo na ustavnem sodišču iz sojenja izločili nekdanjo direktorico Mirovnega inštituta Nežo Kogovšek Šalamon, ker kot ustavna sodnica dodatno dela za Mirovni inštitut, ob zakonu o čistkah na RTVS pa je takrat že odločala v korist interesov tega zasebnega zavoda, ki se je skupaj s predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič zavzemal za zamenjavo celotnega vrha RTVS.

Ko sem ustavno sodišče vprašal, ali je imela Kogovšek Šalamonova dovoljenje za dodatno delo za stranko v sporu pred ustavnim sodiščem, sem izvedel, da ji je predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto dodatno delo dovolil in da še številni ustavni sodniki “petinsko” dodatno delajo. Podatki, za koga vse ustavni sodniki dodatno delajo, niso kar javno objavljeni in vsem dostopni, da bi stranke v sporih lahko izvedele, ali so sodniki morebiti plačani od tistih iz druge strani.

Ko se je razvedelo za nepošteno sojenje, so sodnico Kogovšek Šalamon iz postopkov presojanja zakona o RTVS izločili. Pred tem pa mi je generalni sekretar ustavnega sodišča Sebastijan Nerad pojasnil: “Glede izločanja sodnikov velja, da lahko predlog za izločitev podajo stranke postopka oziroma sodnik sam, vedno pa o izločitvi odločajo drugi sodniki.” Kogovšek Šalamonova svoje izločitve sama ni predlagala takoj, tega tudi ni storil predsednik Accetto, čeprav ji je dovolil dodatno plačano delo in je torej za težavo vedel.

Inštitut soglasja predsednika za dodatno delo s tem izgubi precej smisla. Če ne celo celotnega.

Mirovni inštitut je zasebni zavod podobne vrste kot 8. Marec ali 1. maj in je aktivno sodeloval v kampanji o zakonu o RTVS na strani vladnih strank Svobode, SD in Levice, pojavil pa se je tudi v postopku pred ustavnim sodiščem. Že imenovanje Kogovšek Šalamonove za ustavno sodnico je bilo precej sporno. Kot bi bila izvolitev za ustavno sodnico direktorice zasebnega zavoda 8. marca Nike Kovač ali direktorja zasebnega zavoda 1. maj Jana Škoberneta. To so pač parastrankarske ustanove. Mirovni inštitut ima najdaljšo tradicijo, še iz časa LDS in Janeza Drnovška.

Z vrsto organizacij, ki so z vladnimi strankami sodelovale, da bi dosegle menjavo vrha RTVS (Društvo novinarjev Slovenije, PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja in Zavod za kulturo raznolikosti Open), je mirovni inštitut vložil celo posebno intervencijo na ustavno sodišče, v kateri so ocenili, da čistka vrha RTVS nikakor ne bo kršitev ustave. Kogovšek Šalamonova je bila, dokler je niso izločili, med tistimi, ki so nasprotovali zadržanju menjav vrha RTVS, dokler sodišče ne odloči o ustavnosti.

Zahtev za odstop pri ostalih ni bilo zaznati
Pri Jakliču podobnega vtisa, da bi v konkretnih primerih sodil v korist tistih, za katere dodatno dela, ni bilo zaznati. Pa Klakočar Zupančičeva zahteva odstop. Ni pa Jaklič dodatnega dela prijavil predsedniku Accettu in pridobil dovoljenja za to. Za Planet TV je zatrdil, da bi dovoljenje moral pridobiti le, če bi se petinsko dodatno zaposlil, česar pa ni storil. Tudi to, da funkcionarji ne prijavijo ali ne pridobijo dovoljenja za dodatno delo, ni novost. Tak primer je bil poslanec SD v prejšnjem mandatu Gregor Židan, ki mu na začetku mandata niso dovolili dodatnega trenerskega dela na področju nogometa in to z razlago, da to ni znanstveno ali pedagoško delo, pozneje pa je opravljal trenersko delo za nogometno zvezo, račun pa je izstavil kar preko podjetja Gregorino d. o. o, preko katerega je poslovala istoimenska picerija v Ljubljani. Kot je pojasnil, je o dodatnem delu za nogometno zvezo obvestil vodjo svoje poslanske skupine Matjaža Hana in se z njim o tem uskladil.

V parlamentu je večina pozneje odločila, da skrito dodatno delo Židana, ko je “dnevnice” nogometni zvezi zaračunaval preko svojega zasebnega podjetja, čeprav ni pridobil dovoljenja parlamenta, ni bilo problematično.

Da funkcionarji dodatno delajo preko svojih podjetij, zavodov ali društev, pa tudi sicer ni neobičajno. Tak primer je bil, denimo, znana košarkaška legenda Peter Vilfan, ki mu je parlament to dovolil, da bi se lahko po koncu mandata vrnil v svoj poklic športnega komentatorja. A se Vilfan, ko ni bil znova izvoljen, ni zaposlil v svojem društvu košarkaška šola Petra Vilfana, za katerega je kot poslanec medijem izstavljal račune kot komentator športnih prenosov. Namesto tega je zahteval poslansko nadomestilo, češ da si ne more najti dela. Dobil je okoli 21.000 evrov bruto nadomestil. Ko se mu je “pravica” iztekla, pa ga je kot svojega državnega sekretarja zaposlil premier Marjan Šarec. A le za kratek čas, ker se je vmes razvedelo za nenavadnosti.

Mediji so ob Jakliču opozarjali tudi na sodbo vrhovnega sodišča, ki je odločilo, da sodniki ne smejo imeti s. p., ker je njihovo delo nezdružljivo s pridobitno dejavnostjo. A sodba vrhovnega sodišča se nanaša običajne sodnike. Na takšne, kot je bila Urška Klakočar Zupančič. Dodatno delo je posebej dovoljeno za funkcionarje, ki imajo omejene mandate in se po tem vračajo v svoje poklice. Ustavni sodniki, denimo, v profesorske. Če ustavni sodnik devet let ne bi predavali, se ne bi mogli vrniti, ker ne bi več izpolnjevali pogojev za delo. Običajni sodniki pa nikakor niso takšni funkcionarji, saj imajo dosmrtne mandate in se ne bodo nikamor vračali. Ni razloga, da bi jim kot poslancem ali ministrom dovolili opravljanje dodatnih del z dodatno petinsko zaposlitvijo na fakultetah ali drugje, pa če je to neposredno ali preko društev, d. o. o., zavodov ali s. p.

V svojem lastnem zavodu je bil, denimo, dodatno zaposlen nekdanji minister za zdravje Daniel Bešič Loredan (Svoboda). Klakočar Zupančičeva ni zahtevala odstopa.

Ostaja pa sporno, ali ne bi bilo bolje, če bi Jaklič o dodatnem delu obvestil predsednika Accetta. Jaklič trdi, da je to potrebno le za dopolnilno petinsko delovno razmerje, ostalo delo pa ni stvar predsednika ustavnega sodišča. A obvestila so modra že zaradi tega, da je možno ukrepanje, če pride do konflikta interesov, kakršnemu smo bili priča ob Nadi Kogovšek Šalamon, kjer predsednik ustavnega sodišča ni ukrepal in takoj zahteval izločitve sodnice zaradi konflikta interesov. Kar bi bilo prav.

To je pokazalo dodatno hibo ureditve. Tiha obvestila in soglasja v institucijah niso dobra rešitev. Državljani težko izvemo, za koga politični funkcionarji in ustavni sodniki dodatno delajo, podatki o tem, koliko dodatnih plačil prejmejo na ta način, pa so povsem prikriti. Ker je vse to prikrito, je mogoče goljufati. Test, ali je mogoče izvedeti, bo Asta Vrečko, za katero sem (podobno so ravnali tudi drugi mediji) od Filozofske fakultete zahteval podatke, koliko so ji za delo pri njih v preteklosti dodatno plačevali. Podatki pa bi morali biti dostopni tudi za vse druge.

Urška Klakočar Zupančič je, očitno obupana nad Accettom, napovedala prijavo Jakliča komisiji za preprečevanje korupcije, kjer so pa že imeli težave z dodatnim delom nekdanjega predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela, ki ga je premier Robert Golob za Svobodo, v kateri je tudi predsednica DZ, ravno razglasil za slovenskega kandidata za evropskega komisarja. Vesel je v preteklosti javno trdil, da je KPK obvestil o dodatnem popoldanskem delu za svetovno nogometno organizacijo, s katerim je v Švici zaslužil veliko več kot z vodenjem računskega sodišča doma. Ko smo novinarji na KPK preverili njegova zatrjevanja, smo izvedeli, da o komunikaciji in dovoljenju ni nikakršnih sledi in da takšnih dovoljenj KPK sploh ne daje in niso stvar te institucije.

Gotovo bo kandidat za evropskega komisarja to moral zdaj, že zaradi ugledne funkcije, ki se mu s pomočjo premiera in Svobode obeta, še podrobneje pojasniti. Klakočar Zupančičevo pa bomo opazovali, koliko je sposobna pometati pred lastnim pragom. Ker pred tujim zna vsak.

Nad Jakliča se je Klakočar Zupančičeva seveda spravila zaradi političnih razlogov. Zaradi enakih razlogov molči ob veliko bolj spornem primeru Neže Kogovšek Šalamon in ob Veselu.

S tem klofutanjem Jakliča in Accetta pa ne bo rešila državnega problema. Kot nobenega problema niso rešili s čistkami v medijih in zdravstvu. Parlament bi vsaj del težav lahko odpravil in zagotovil več transparentnosti pri dodatnih zaposlitvah funkcionarjev in s tem manj goljufij.

A s predsednico vred pač raje politizirajo in tratijo čas.

Peter Jančič, Spletni časopis

Sorodno

Zadnji prispevki

Po infarktu je na helikopter čakal kar uro in pol

Osebo, ki jo je zadel srčni infarkt je kar...

Nove obdavčitve: Za vrtno uto ali rastlinjak boste mogli plačati komunalni prispevek

Vlada Roberta Goloba oziroma ministrstvo za naravne vire in...

Vabljeni na Ritem srca – festival sodobne krščanske glasbe

Radio Ognjišče tudi letos pripravlja festival sodobne krščanske glasbe...

V Kongu spodletel državi udar

Vojska Demokratične republike Kongo trdi, da je danes preprečila...