Administracija Donalda Trumpa je z odločitvijo, da kot begunce prizna bele Južnoafričane, katerih življenja so ogrožena, razgalila dvoličnost levičarskih organizacij, kot je Episkopalna cerkev. Namesto da bi pomagala vsem, ki so v resnični nevarnosti, je cerkev raje opustila zvezno financiran begunski program, iz česar nekateri zaključujejo, da njena zaveza “raznolikosti” ni brezpogojna.
Episkopalna cerkev je 12. maja 2025 napovedala, da bo do konca zveznega fiskalnega leta prekinila sodelovanje v programu za preselitev beguncev, ki ga financirajo ameriški davkoplačevalci.
Odločitev je odziv na zahtevo zvezne vlade, naj Episkopalno ministrstvo za migracije (EMM) preseli bele Južnoafričane, ki jih je administracija predsednika Donalda Trumpa uvrstila med begunce. Sean W. Rowe, predsedujoči škof cerkve, je v pismu zatrdil, da ta poteza nasprotuje njihovi zavezi “rasni pravičnosti” in zgodovinskim vezem z anglikansko cerkvijo Južne Afrike. A v resnici njihova odločitev razkriva ideološko togost, ki postavlja politično korektnost nad humanitarne potrebe, poroča Breitbart.
Begunci, ki ne ustrezajo levičarski agendi
Trumpova administracija je priznala 49 Afrikanerjev kot begunce, ki so 12. maja pristali na letališču Dulles v Virginiji. Dodatnih 70.000, večinoma revnih belih Južnoafričanov, se je prijavilo za program, saj so njihova življenja v Južni Afriki ogrožena zaradi nasilja in diskriminacije. Namesto da bi to pozdravili kot humanitarno gesto, so promigracijske skupine in mediji, ki sicer zagovarjajo odprte meje, izrazili prezir in sovraštvo.
Mark Krikorian, direktor Centra za študije priseljevanja, je za Breitbart News pojasnil: “Administracija “trola” levico, da bi pokazala, da obstaja skupina beguncev, ki je ne želijo sprejeti. In to že deluje – episkopalna služba je raje zapustila program, kot da bi pomagala tem ljudem.” Krikorian poudarja, da so Afrikanerji v Južni Afriki “globoko osovražena manjšina” brez politične moči, ki jim preostaneta le “kovček ali krsta”. Kljub majhnemu obsegu programa – le nekaj deset posameznikov – je levičarska reakcija razkrila njihovo selektivno sočutje. Medtem ko glasno zagovarjajo begunce iz Konga, Somalije ali Sirije, se zdi, da beli Južnoafričani ne ustrezajo njihovemu pripovednemu okviru o “raznolikosti”.
Episkopalna cerkev in dvoličnost?
EMM, ki od leta 1988 z zveznimi sredstvi preseljuje begunce, se hvali s svojo zavezo k “vsiljevanju raznolikosti” Američanom. Vsako leto ob svetovnem dnevu beguncev 20. junija slavijo “moč in odpornost beguncev”, letos pa so to povezali s praznovanjem meseca ponosa prek pobude Mavrica. Rowe v pismu izraža bolečino, ker so nekateri begunci, kot tisti, ki so sodelovali z ameriško vojsko v Iraku in Afganistanu, spregledani. Vendar njegova odločitev, da prekine program, ne pomaga niti tem skupinam. Namesto reševanja problema so se v cerkvi odločili za moralistično držo, ki nikomur ne koristi.
Trumpova vizija: Produktivnost namesto odvisnosti
Za razliko od organizacij, ki zagovarjajo množično migracijo kot moralno dolžnost, Trumpova administracija stavi na drugačen pristop. Zamrznila je begunski program, ki naj bi leta 2025 sprejel 125.000 migrantov, in se osredotočila na politike, ki spodbujajo produktivnost in dvig plač. Podpredsednik JD Vance je maja 2025 opozoril, da je obljuba poceni delovne sile “droga, od katere so zasvojena ameriška podjetja”. Po njegovem mnenju takšna politika škodi inovacijam in delavcem. “Prave inovacije krepijo našo delovno silo in dvigujejo življenjski standard,” je dejal.
Ameriški begunski program je od leta 1980 sprejel več kot tri milijone ljudi, kar je koristilo delodajalcem, a obremenilo lokalne skupnosti z nižjimi plačami, pomanjkanjem stanovanj in omejenimi priložnostmi. Trumpova administracija to zavrača in daje prednost ameriškim delavcem ter gospodarski neodvisnosti.
Primer belih Južnoafričanov ni nov
Avstralija je že sprejela podobne migrante, hkrati pa vabila Indijce, Arabce in Kitajce. Krikorian pravi: “Avstralija jih želi. Naj gredo tja.” V ZDA pa so se pojavile tudi druge obtožbe, povezane z zaposlovanjem Južnoafričanov prek programa H-2A v kmetijstvu, kar je zmanjšalo priložnosti za lokalne delavce. To kaže na širši problem: migracijske politike pogosto služijo interesom elit, ne pa navadnih državljanov.
T. B.