Večje obdavčitve za fosilna goriva in prednost subvencioniranja obnovljivih virov energije, čeprav od njih dobimo najmanj – za to se poteguje podnebni aktivist Andrej Gnezda, ki je od marca tudi vodja direktorata za podnebne politike na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Kar ne preseneča, zakaj se odlaša z zagotavljanjem najbolj stabilnim virom električne energije JEK 2?
Če se sprašujemo, zakaj v Sloveniji na vseh področjih nazadujemo, je poleg politike vladajočih razlog za to tudi dejstvo, da nam o bistvenih področjih predavajo nekompetentni levičarski aktivisti. O zdravstvu aktivistka in “antropologinja” Nika Kovač, o gospodarstvu in energetiki pa filozof in podnebni aktivist Andrej Gnezda.
Andrej Gnezda je znan podnebni aktivist in dolgoletni član nevladne organizacije Umanotera, fundacije za trajnostni razvoj. Marca letos pa je tako kot številni ostali aktivisti iz nevladniških vod prestopil v formalno politiko in prevzel vodenje novo ustanovljenega direktorata za podnebne politike, enega od štirih direktoratov znotraj ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ki ga sicer vodi Bojan Kumer. Direktorat, ki ga vodi, je med drugim pristojen za podnebni sklad, čigar sredstva so se vrsto let porabljala nenamensko, v ospredju pa je zdaj podnebni zakon, ki je do 15. novembra v javni obravnavi.
Gnezda si prizadeva za večje obdavčitve
Gnezda se sicer doslej ni veliko pojavljal v medijih, je pa sedaj glavna zvezda osrednjih medijev, saj tako kot večina aktivistov podpira eno od levičarskih agend – ekoludizem. A vse to ne bi tako bodlo v oči, če ga eden od osrednjih medijev ne bi predstavljal kot kompetentnega ekonomista, podkovanega za razpravo o gospodarstvu in energetiki, saj je Gnezda vse prej kot to. Po izobrazbi je namreč teolog in filozof, njegova okoljevarstveno-aktivistična zgodovina pa ga ne uvršča med osebe, ki bi lahko o tem področju govorile “objektivno”. Gnezda si namreč prizadeva za “zeleno proračunsko reformo”, moti pa ga, da se v Sloveniji še vedno subvencionira fosilna goriva. Ne le to, želi, da se ta še dodatno obdavčijo: “Čas je, da jih začnemo ukinjati in začnemo obdavčevati, kar je okolju škodljivo in energetsko potratno. V Sloveniji še nismo dali priložnosti obnovljivim virom energije,” je dejal za portal 24ur.
Kot vemo, je podnebni lobi, sploh v EU, precej močan, Gnezda pa je med drugim tudi član odbora za investicije pri skladu za modernizacijo. To je program Evropske unije za podporo 13 državam članicam pri doseganju energetskih ciljev s pomočjo pri posodobitvi energetskih sistemov in izboljšanju energetske učinkovitosti. Kot samouki strokovnjak iz okoljevarstva, ki zdaj zaseda tudi pomembno funkcijo v vladi, se Gnezda udeležuje tudi razprav s tega področja. Lani je bila ena od takih “Podnebna politika med teorijo in prakso,” na kateri je sodelovala tudi levičarska aktivistka Barbara Rajgelj, še nedolgo nazaj pa je pod okriljem Pravno-informacijskega centra, ki ga vodi Katarina Bervar Sternad, sodeloval na seminarju z naslovom Komu zvoni: Ali smo pripravljeni na podnebne spremembe?
Ministrstvo namerno ruši JEK 2?
Ker je Umanoterja okoljevarstvena organizacija, ki si deli prepričanja z ostalimi podnebnimi nevladnimi organizacijami, med katerimi je tudi Greenpeace, ne čudijo špekulacije, da ministrstvo za okolje, podnebje in energijo namerno ruši projekt JEK 2. Spomnimo, da so še pred nekaj dnevi predstavniki omenjenih organizacij Greenpeace Slovenija, Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC) in – glej ga zlomka – Umanotera pozvali k ukinitvi funkcije državnega sekretarja za nacionalni jedrski program, ki jo zaseda Danijel Levičar. Očitale so mu nezadostno ozaveščanje javnosti o jedrski energiji, kar je odgovornost vodje resorja, torej Bojana Kumra.
Če pa je s strani ministrstva obstajal še kakšen dvom o namernem rušenju JEK 2, ga po tej izjavi Gnezde zagotovo ni več: “In z investicijo v JEK 2 bi zablokirali možnosti vlaganj v obnovljive vire energije. Projekt bi potreboval toliko denarja, da bi to zavrlo vse ostale investicije. Poleg tega izkušnje iz tujine kažejo, da se je pri jedrskih projektih marsikje ustavilo prav zaradi denarja, ker so presegli pričakovane stroške. Očitno se zadeve v praksi zatikajo.”
Varuh kapitala, ne javnega interesa
Da je vse skupaj še bolj ironično, je časnik Delo Gnezdo v enem od člankov navedlo kot “varuha javnega interesa, ne kapitala”, kot bi podnebni lobi trenutno ne bil eden najbolje financiranih lobijev na svetu. Če pogledamo, so Umanoterini kadri zaposleni na Kumrovem ministrstvu, v zadnjem letu pa so jim namenili tudi nekaj dodatnega financiranja.
Poleg državnega denarja, pa je bila Umanotera financirana tudi s strani organizacije EUKI – organizacije, ki zase pravi da “podpira uresničevanje idej za pospešitev podnebnih ukrepov v Evropi”. EUKI je v sklopu treh projektov lani nekaterim evropskim državam izplačala 1.303.157,74 evra, med njimi pa je bila v Sloveniji tudi Umanotera.
T. B.