Golobove vlade, ki se je tik pred zdajci uklonila pritiskom predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen in na mesto kandidata za evropskega komisarja namesto Tomaža Vesela predlagala Marto Kos, kot kaže ne moti, s kakšnimi obtožbami se je oseba, ki naj bi v Bruslju skrbela za sledenje slovenskim interesom, soočala v času, ko je opravljala delo veleposlanice. Ravno tako pa tudi ne, da je sodelovala z Udbo ali Službo državne varnosti.
“To ni več moja stranka,” je še decembra 2022 v zvezi z največjo koalicijsko stranko Gibanje Svoboda zatrjevala Marta Kos, ki pa je očitno te dne zakopala bojno sekiro s predsednikom te stranke. “Vesela in počaščena sem, da me je vlada potrdila kot kandidatko za članico Evropske komisije,” je po odločitvi vlade izjavila Marta Kos, ki se ji obeta bajna komisarska plača.
Izbruhnili očitki o mobingu nad sodelavci
Junija 2020 je odjeknila novica o odstopu Kosove z mesta veleposlanice v Švici, kamor je bila imenovana septembra 2017. Kot razlog za to se je tedaj pričelo omenjati nestrinjanje z novo zunanjo politiko. Insajderji z zunanjega ministrstva so nam povedali, da se je za odstop odločila po tem, ko je “bil zoper njo znotraj zunanjega ministrstva odrejen nadzor”. In to na podlagi menda zelo resnih prijav mobinga, ki naj bi ga izvajala nad sodelavci.
Kososva velja za politično veleposlanico, saj je bila slednja pri skoraj petdesetih, v času vlade Alenke Bratušek, na predlog zunanjega ministra Karla Erjavca na zaprti seji imenovana za veleposlanico v Berlinu, čeprav slednja ni imela nikakršni diplomatskih izkušenj. O nekih diplomatskih uspehih nismo poročali, smo pa januarja 2020 poročali, na kakšen način je veleposlaništvo pod njenim vodstvom organiziralo udeležbo takratnega predsednika vlade Marjana Šarca na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu. Slednji se je bil namreč primoran na dogodke voziti iz Lihtenštajna.
Nad Marto Kos se sicer zgrinjajo tudi stare sence, saj se sooča z resnimi obtožbami o sodelovanju z Udbo, bivšo jugoslovansko tajno policijo. Čeprav ona sama zanika obtožbe in jih označuje kot poskus diskreditacije, dokumenti iz Arhiva republike Slovenije in pričevanja, ki jih je razkril portal Požareport, kažejo drugače. Trdijo, da je Kosova že med svojim bivanjem v Nemčiji v osemdesetih letih obveščala Udbo preko označenih pisem, ki jih je pošiljala uslužbencu SDV Stojanu Celinu. Požareport, ki je poročal, da je bila Kosova kot konfidentka Udbe rekrutirana že v času študija novinarstva na ljubljanski FDV, je v zvezi s prenašanjem označenih pisem Celinu navajal, da jih je prenašala njena znanka. Ker je bilo pisem malo morje, se je zadeva zdela čudna tudi možu njene znanke, ki naj bi eno od pisem iz radovednost odprl, po prebrani vsebini pa ženi prepovedal dostavo kakršnih koli pisem Celinu.
Kot smo že poročali, je imela v Centralnem registru SDV dosje s številko 0014000-05448. Ob tem pa se je potrebno zavedati, da številke dosjejev od 14.000 do 14.999 “pomenijo hkrati tudi registracijske številke znanih virov na zvezi uslužbencev, pripadnikov rezervne sestave in registriranih sodelavcev SDV”. Kosova pa medtem vztraja pri oceni, da so seznami “lažni in neverodostojni”. Poleg Marte Kos naj bi bila v Udbine dejavnosti vključena tudi njena brata, Miran in Drago Kos.
Vse te obtožbe in politični manevri Kosove pa očitno niso zmanjšali njenega vpliva, saj ji je uspelo pridobiti pomembno podporo vlade kot kandidatka za evropsko komisarko.
A. H.