“Naših konstruktivnih predlogov za slovensko kmetijstvo koalicija danes ni sprejela,” je bil po seji Odbora za kmetijstvo kritičen poslanec SDS Tomaž Lisec, ki ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poziva, da naj posluša teren in naredi predloge zakonov take, da jih bodo slovenski kmetje lahko izvajali brez dodatne birokratizacije in raznih nesmislov.
Stranka SDS je zahtevala sklic današnje izredne seje odbora za kmetijstvo, saj niso zadovoljni s tem, da se ni pri oblikovanju svežnja kmetijske zakonodaje, ki je v javni obravnavi, v zadostni meri usklajevalo z relevantnimi deležniki, kot so Kmetijsko-gozdarska zbornica, Svet za kmetijstvo in podeželje ter druge nevladne organizacije.
“Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je zavezano k varovanju dobrobiti kmetijskega sektorja. Vsebine, ki čakajo resor v prihodnjem obdobju, se bom trudila še naprej usklajevati z vsemi deležniki. Ključno je dobro sodelovanje z vsemi deležniki,” so ministričine besede, ki so bile po navedbah poslanca Tomaža Lisca izrečene na samem hearingu. Nato pa se je naenkrat na E-demokraciji znašlo šest zakonov, ki so očitno nastajali v veliki tajnosti. Vodstvo Kmetijsko-gozdarske zbornice je namreč povedalo, da se z ministrstvom predhodno, kljub temu da je zakonska določba zelo jasna, ni usklajevalo.
Lisec je omenil, da se je medtem dogodila seje Sveta za kmetijstvo in podeželje, kjer so z glasovanjem jasno povedali, kaj si menijo tako o sami proceduri kot tudi o sami vsebini predlaganih zakonov. “Skoraj soglasno so potrdili sklep, da se predloge zakonov umakne iz postopka,” je dodal in omenil, da se je na njihovo poslansko skupino, odkar so zakoni prispeli v E-demokracijo, obrnilo veliko deležnikov, predvsem tistih strokovnih, ki so nas spraševali, zakaj in na kakšen način se pripravlja ta zakonodaja.
“Kdo je bila ta druga javnost, da bomo vedeli, da jo morda naslednjič povabimo na seje Odbora za kmetijstvo, da ugotovimo ali morda v tem mandatu obstaja ali pa nastaja kakšna druga javnost, ki jo bomo morali spraševati o njihovih analizah, strategijah in pa njihovih mnenjih na področjih kmetijstva,” je v nadaljevanju povprašal Lisec, ki ga je zanimalo, kdaj, kje, kako in katere informacije so prišle do ministrstva za kmetijstvo, da so se rodile posamezne vsebinske dikcije v zakonih, ki so po mnenju poslanske skupine, skregane s prakso in pa terenom.
.@TomazLisec: Zanima nas, kdaj, kje, kako in katere informacije so prišle do ministrstva za kmetijstvo @MKGP_RS, da so se rodile vsebine oz. je po našem mnenju prišlo do vsebinskih dikcij v kmetijskih zakonih, ki so skregane s prakso in s terenom.
‼️ Poslanska skupina… pic.twitter.com/J7CI62q6Rw
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) February 20, 2025
“Predhodno so bila pripravljena izhodišča za pripravo osnutkov zakona predstavljena tudi nevladnim organizacijam,” so sicer po besedah Lisca sporočili z ministrstva. Ministrica za kmetijstvo pa je izjavila: “Enostavno povedano, strokovne službe ministrstva so na podlagi ciljno usmerjenih raziskovalnih programov in strategij ter sodelovanjem s terenom, nevladnimi organizacijami in stroko oblikovale osnutke rešitev ter jih dale v javno razpravo.” Lisca je zanimalo, kateri so ciljno usmerjeni raziskovalni programi in strategije in kdaj se je zgodil teren. Povedal je, da poslanci SDS sicer dobivajo informacije s terena, med skoraj 30 tisoč člani je namreč ogromno kmetov. “Torej s kom ste pripravljali ta zakon?” ga je zanimalo.
Potrebno zmanjšanje birokracije
V nadaljevanju je poslanec izpostavil potrebo po tem, da zmanjšajo birokracijo in poenostavijo postopke, namesto da uvajajo nove evidence in sankcije, ki bodo dodatno obremenjevale slovenskega kmeta. Pri pregledu zakonodaje je bila namreč prva stvar, ki so jo v poslanski skupini opazili, dodatna birokratizacija slovenskega kmetijstva, a ne slovenskih uradnikov znotraj Ministrstva za kmetijstvo, ampak dejansko slovenskih kmetov.
“Ker kateri koli list si skoraj obrnil pri katerem koli predlogu zakona, sta bili notri opazni dve intenci, eno je dodatne evidence, nove evidence, združevanje evidenc, kar morda v teoriji niti ni slabo, ampak problem je vedno potem izvedbeni del v praksi. In pa potem neko sankcioniranje, če se slovenski kmet ne bo držal teh evidenc in bodo prišle ali inšpekcije ali pa kako drugače napisane sankcije in pa kazni, ki so velik del predloga te nove zakonodaje,” je v nadaljevanju med drugim še povedal v znak kritike.
.@TomazLisec: Poudarjamo, da je potrebno zmanjšati birokracijo in poenostaviti postopke, namesto da se uvajajo nove evidence in sankcije, ki bodo dodatno obremenjevale slovenskega kmeta. 🧑🌾 pic.twitter.com/tIRdhkpj3l
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) February 20, 2025
V poslanski skupini SDS so predlagali umik zakonov in ustanovitev delovnih skupin s predstavniki vseh deležnikov, da pripravijo usklajene predloge zakonov. Predlagali pa so še, da ministrstvo za kmetijstvo uskladi predloge zakonov s Kmetijsko-gozdarsko zbornico in opravi javno predstavitev mnenj pred obravnavo v Državnem zboru RS.
.@TomazLisec: V poslanski skupini @strankaSDS predlagamo: 1️⃣. umik zakonov, 2️⃣. ustanovitev delovnih skupin s predstavniki vseh deležnikov, da pripravijo usklajene predloge zakonov. 3️⃣. Predlagamo tudi, da ministrstvo za kmetijstvo uskladi predloge zakonov s Kmetijsko-gozdarsko… pic.twitter.com/K8aTc3Q4VW
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) February 20, 2025
Jože Podgoršek, Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, je po navedbah STA povedal, da je prenova zakonodaje potrebna, a slednji obžaluje, da ministrstvo ni sprejelo sklepa Sveta za kmetijstvo in podeželje in umaknilo osnutkov z javne razprave. Sami so namreč do sedaj prejeli že 140 strani pripomb in po njihovo bi bilo dobro, da bi bila zakonodaja usklajena v veliki večini, še preden ta pride v javno obravnavo. Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved je povedal, da si kmetje ne želijo obremenitev. “Vedno manj nas je in vedno manj nas bo. Dajmo zakonodajo prilagoditi na ljubo slovenskega kmeta in dovolimo kmetom, naj delajo,” je bil jasen.
Poslanec SDS Jožef Lenart je na seji izrazil prepričanje, da “iz slabega osnutka zakona ne pričakuje dobrega predloga, zato bi jih bilo treba umakniti z javne obravnave”. Željo, da bi se nadaljevala strokovna razprava, je izrazil poslanec NSi Jožef Hrovat. “Verjamem, da bo politika v čim večji meri upoštevala tiste določbe, za katere se boste dogovorili na strokovni ravni.”
Medtem ko je bil predlog SDS, naj se osnutki zakonov iz javne obravnave umaknejo in najprej uskladijo z deležniki, s strani odbora zavrnjen, pa je bil potrjen predlog NSi, da naj ministrstvo pri pripravi zakonodaje kar najbolj upošteva pripombe strokovnih organizacij.
Ž. N.