Koalicijski kaos: zakon, ki so ga predlagali po skrajšanem postopku, prestavljajo na maj

Datum:

Improvizacijska narava Golobove vlade je v slovenski politični folklori že ponarodela. Komični proceduralni zapleti so postali modus operandi ne le med javnostjo, ampak tudi med uradniki. Zadnja komedija zmešnjav se je zgodila v zvezi z izredno kritiziranim zakonom o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, ki ga je koalicija poslala v proceduro parlamentu po (zdaj že tradicionalnem) skrajšanem postopku, zdaj pa so si naenkrat premislili. 

                   

Državnemu zboru so iz vlade poslali naslednje obvestilo:

“V skladu z Direktivo (EU) 2015/1 535 Evropskega parlamentain Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (v nadaljnjem besedilu:Direktiva (EU) 201 5/1 535) morajo države članice obvestiti Komisijo o vseh tehničnih predpisih oz. zakonih, ki jih nameravajo uvesti za proizvode pred njihovim sprejetjem. Na datum priglasitve predloga se prične trimesečno obdobje mirovanja, med katerim država članica ne sme sprejeti zadevnega zakona, da lahko Komisija in druge države članice preučijo priglašeno besedilo in ustrezno odgovorijo.” je prošnjo za umaknitev zahteve za obravnavo po skrajšanem (nujnem postopku) začela vlada.

V nadaljevanju so prosili za odlog do februarja (če pa bodo imele države članice ali Evropska komisija pripombe), pa celo do maja, in  sicer za zakon, ki so ga 9. novembra 2023 sami predlagali po skrajšanem postopku. Takole so utemeljevali svojo zahtevo:

“Če se izkaže, da lahko priglašeni predlogi zakonov ovirajo prosti pretok blaga po načelih notranjega trga EU, lahko Komisija in druge države članice državi članici, ki je priglasila predlog zakona, posredujejo podrobno mnenje. Podrobno mnenje obdobje mirovanja podaljša za dodatne tri mesece. Najdaljše obdobje mirovanja je šest mesecev od priglasitve ZOUTPI-B. Med drugim predlaga prepoved arom v elektronskih cigaretah z izjemo okusa ali vonja tobaka ali mentola, kar je strožji ukrep, kot ga določa Direktiva 201 4/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o proizvodnji, predstavitvi in prodaji tobačnih in povezanih izdelkov in razveljavitvi Direktive 2001/37/ES, in ga je bilo treba priglasiti skladno z Direktivo (EU) 2015/1535. Zato je bil ZOUTPI-B 10. 11. 2023 takoj  po sprejemu na Vladi RS prek kontaktne točke Slovenskega inštituta za standardizacijo v skladu z Direktivo (EU) 2015/1535 poslan v postopek priglasitve na Evropsko komisijo.

Rok mirovanja poteče 13. 2. 2024. Ker se lahko zgodi, da bodo Evropska komisija ali druge države članice do 13. 2. 2024 na predlog besedil ZOUTPI-B poslale pripombe oz. podrobna mnenja, na katera mora država članica, ki je priglasila predlog, odgovoriti, se ta rok mirovanja lahko podaljša do predvidoma 13. 5. 2023.”

Birokratski debakel vlade

Kaj se je torej v resnici zgodilo? Golobovi uradniki so pač pozabili ali pa niso vedeli, da obstaja 3-mesečni zakonski rok, v katerem lahko EK in države članice preučijo zakon, ki posega v eno od štirih (Svetih) svoboščin EU.

Vlada se brani, da “gre za standardni postopek, namenjen zaščiti varovanja nemotenega delovanja notranjega trga na ravni EU ter da sta Danska in Estonija, ki smo jima sledili pri uvajanju omejevanja arom v elektronskih cigaretah, prav tako opravili ta postopek”.

Ja, seveda sta, a zakaj je potem vlada – če je to vedela – sprožila postopek po skrajšanem postopku. Odgovor je na dlani. Ni vedela. Kar kaže ne le na kaotičnost in samopašnost znotraj Golobove koalicije (saj se že skoraj vsak zakon sprejema po skrajšanem postopku, kar je huda zloraba poslovnika), ampak na pomanjkanje povsem osnovnega birokratskega znanja ljudi, ki jih je na Gregorčičevo pripeljala Golobova Gen-I lokomotiva.

Gre za abecedo uradništva – preden se vloži kakršna koli zakonodaja, je treba preveriti, ali obstajajo kakšne supranacionalne evropske omejitve pri njenem sprejemu – tako vsebinske kot proceduralne. To je podobno, kot če bi vlada predlagala neustaven zakon, za katerega je vnaprej vedela, da je neustaven. Ciniki bi sicer rekli, da se je to sicer tako ali tako zgodilo s sprejemom zakona o RTV.

I. K.

Sorodno

Zadnji prispevki

Golobovo bežanje od problemov bo državo še kako drago stalo

Ta konec tedna se bo v Švici odvijala mirovna...

Hrvaški 822 milijonov, Sloveniji zadržanje

Evropska komisija je včeraj potrdila petega, doslej največjega hrvaškega...

Kuba: Režimski kršilci človekovih pravic bežijo v ZDA zaradi strahu pred socializmom

Kubanska tožilka, ki je leta 2021 v zgodovinskem protestu...