Letošnji mednarodni dan maternega jezika, ki ga je za 21. februar razglasila organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco, bo posvečen materinščini kot pomembnemu gradniku kakovostnega izobraževanja in večjezičnosti.
Mednarodni dan materinščine obeležujemo v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so leta 1952 zahtevali uradno rabo svojega maternega jezika. Unesco je z dnevom želel opozoriti na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu.
Po svetu danes govorijo okrog 6000 različnih jezikov. Od tega jih – po oceni Unesca – polovici grozi, da bodo izginili. V obdobju zadnjih treh generacij je izumrlo 200 jezikov.
V Sloveniji poleg slovenščine še 50 drugih materinščin
V Sloveniji ob slovenščini, materinščini večinskega prebivalstva, sobiva več kot 50 maternih jezikov, so sporočili s Statističnega urada RS. Kot so zapisali, lahko predpostavimo, da so procesi globalizacije in migracijski tokovi v svetu precej spremenili jezikovno podobo sveta, kar botruje babilonski pestrosti materinščin. Ta je zlasti izrazita v predelih z več priseljenci in tam, kjer potomci partnerjev iz različnih okolij živijo z dvema materinščinama, vendar statističnih podatkov o tem v Sloveniji ne beležimo več.
Zadnji podatki, ki jih je Statistični urad zbral s klasičnim popisom prebivalstva na terenu, so iz leta 2002. Takrat je okoli 88 odstotkov prebivalcev Slovenije izjavilo, da je njihova materinščina slovenski jezik, zaznali pa so tudi več kot 40 drugih materinih jezikov. Od takrat se je v Slovenijo vsako leto priselilo od 10.000 do 30.000 oseb, skoraj polovica iz držav nekdanje Jugoslavije. Beležijo tudi prišleke iz 30 drugih držav, ki najverjetneje tudi še naprej uporabljajo materinščino.
Meja med med zborno in “anything goes” slovenščino odvisna od govorne situacije
V slovenski javnosti se že več let pojavljajo deljena mnenja glede odprtosti slovenščine za tuje besede. Po mnenju prevajalca in mojstra besede Boštjana Gorenca – Pižame je meja med med zborno in “anything goes” slovenščino odvisna od govorne situacije. Pomembno je, da zna naslovnik prepoznati sporočevalčev kod, sicer komunikacija ne deluje. “Če pišeš internetno sporočilo, namenjeno ozkemu krogu znancev, brez težav uporabiš slengizme, kadar pa pišeš besedilo za javno objavo ali dokument, pa je potrebno izbrati višji register, ki omogoča sporazumevanje med vsemi govorci slovenskega jezika,” je pojasnil.
Kaj se bo v prihodnosti ohranilo in kaj odpadlo, bo po Gorenčevih besedah povedal čas, sam pa iskreno upa, da zanikani rodilnik vseeno ostane norma, saj ga “raba tožilnika v tovrstnih primerih praska po bobničih”.
M. P., STA