Kljub temu, da je z 39. členom Ustave RS vsakomur zagotovljena svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja, te pridobitve demokracije za Slovenijo nikakor niso samoumevne. Zato si je treba zanje nenehno prizadevati in zahtevati spoštovanje svobode govora.
Dnevno lahko namreč spremljamo poskuse levičarskih in homoseksualnih aktivistov, da bi svobodo govora čimbolj omejili, vzpostavili sovražni molk in samocenzuro razmišljujočih ljudi. Teror cenzure in tišine torej.
Za takšno početje ni opravičila, pa tudi zakonske podlage ne, zato skrajna levica in homoseksualni lobi to delata na lastno pest, na podlagi tega, kar oni mislijo, da je sovražni govor. Svoboda govora spada med temeljne človekove pravice zahodne civilizacije in zagotavlja, da lahko človek svobodno govori brez omejitev.
Čeprav se postkomunistične stranke, ki nam vladajo, zelo trudijo v smeri čim večjega zakonskega omejevanja svobode govora, v resnici sploh ne more biti zakona o tem, kaj je sovražni govor, posebej še zato, ker si ga levičarski in homoseksualni aktivisti predstavljajo “po svoje”; kako je to, pa tudi vemo. Dovolj je ustava, kjer piše, da imamo svobodo govora.
Facebook omejuje ustavno zajamčeno svobodno zbiranje, sprejemanje in širjenje vesti in mnenj
Včeraj zjutraj sem želel nekaj objaviti na Facebooku, kjer me je pa pričakalo presenečenje z omejenim dostopom in opomin, v katerem me je Facebook seznanil, da so zbrisali eno mojih objav, ker sem kršil “standarde skupnosti”. Poglejte razlog, zaradi katerega te Facebook začne preganjati:
Twitter račun imam povezan s Facebookom, zato je bil sporni čivk viden tudi na Fb.
Do drugače mislečih nisem nikdar sovražen ali kako drugače žaljiv, le resnico se trudim iskati v svetu okrog sebe. To pa ne velja za anonimne levičarske aktiviste, ki so me na Twitterju žalili in napadali zaradi kolumne, v kateri sem pisal o Slomškovih opozorilih, koga naj ljudje volijo. Moji umirjeni in vsebinski odgovori so jih tako razjezili, da so očitno poskrbeli še za prijavo “sovražnega govora”, kakor so mojo objavo razumeli varuhi “standarda skupnosti” pri Facebooku. Takole so zapisali:
Podobno se je te dni zgodilo tudi Normi Korošec in verjetno še marsikomu. Kaj to pomeni? Da si sicer lahko marsikaj mislimo, vendar tega javno ne smemo izražati. Od tod do tega, da bodo homoseksualni in levičarski skrajneži nadzorovali tudi naše misli, ni več daleč.
Ker je svoboda govora temeljna človekova pravica, si je ne pustimo vzeti. Namen skrajnežev, ki nas z razširjanjem homoseksualnih in skrajnih levičarskih idej vodijo v prikrito diktaturo je, da odnehamo v boju za demokratično družbo, narod pa prepustimo njihovi nemorali, finančnim in političnim zlorabam.
Zato se demokratično usmerjeni posamezniki, civilne in politične organizacije poslužujmo svobode govora, povejmo, kaj mislimo, in brez strahu pred cenzuro in grožnjami z represijo izrazimo svoje mnenje ter končno opustimo politično korektnost, ki je navadna tiranija z manirami, kot pravi Charleton Heston.
V boju zoper krivico ni umika. Zato bodimo podobni münchenskim študentom in profesorjem, ki so na vrhuncu nacističnega terorja z izredno jasnovidnostjo in pogumom spodbujali k uporu proti nečloveški ideologiji. V najbolj nevarnih časih je za spoštovanje človeškega življenja, miru in sožitja včasih potrebno tvegati tudi svoje življenje.
Franci Donko