Kolumna Mira Petka: To ni propaganda, to je medijska vojna!

Datum:

Ideja svobodnega medijskega prostora je v Sloveniji poteptana, saj je moč tranzicijske levice daleč nad močjo medijske svobode. Drži, na normativni ravni so mediji svobodni, toda obstaja velik razkorak med normativnim in dejanskim.

                   

Slovenski mediji so razpeti med vplivom politike in kapitala. V našem medijskem prostoru ima kontrolo nad dominantnimi mediji še vedno dominantna leva politična elita, ki se prepleta z ekonomsko elito, katere nastanek je taista politika tudi omogočila.

Brez analize, le s floskulami
Utrjevanje mnenj vladajoče leve elite in sistematična propaganda proti stranki SDS je del uredniške politike in vsebinske zasnove dominantnih slovenskih medijev. Propagandni sistem skozi svoje novinarske filtre spušča natančno usmerjene informacije, ki poveličujejo levo elito, ki je nastala iz partije ali se je izlegla iz njenih korenin, in marginalizira opozicijo. Le redkokateri dominantni medij je pošteno predstavil interpelacije, ki jih je v zadnjem času vložila SDS. To odpravijo z napadi na največjo opozicijsko stranko z znanimi floskulami o inflaciji interpelacij. In k temu dodajajo še kak prežvečen in stokrat pohojen stavek, kako vladajoči koaliciji najbolj koristi delovanje SDS, ki koalicijo povezuje in krepi. Za resne politične analize večina današnjih novinarjev nima niti intelektualnega potenciala, kdor ga ima, pa je lenuh, apatičen ali pa ga šefi enostavno ne spustijo zraven.

Zavzeti stališče »PROTI« SDS in »PROTI« Janezu Janši je prevladujoča religija slovenskega medijskega prostora in ne gre več za propagandno kampanjo, rečemo lahko, da je propaganda že zdavnaj prešla v medijsko vojno. Ta medijska mašinerija proti SDS namreč uporablja strategijo in orodja, ki se jih države poslužujejo v vojnih razmerah. Gremo lepo po vrsti.

Medijski prijemi v medijski vojni: zoper SDS Laž z veliko začetnico
Nabor medijskih prijemov v medijski vojni zajema selektivno objavljanje medijskih zgodb, kar je v primeru SDS nekaj vsakdanjega. Objavljanje parcialnih dejstev kot orodje medijske vojne je pri slovenskih novinarjih zelo priljubljeno: s tem sami sebe in okolico prepričujejo, kako njihovo delo temelji na dejstvih, resda le na nekaterih in skrbno izbranih. Demoniziranje političnega nasprotnika, ki ga imajo slovenski mediji za sovražnika, je slovenska medijska stalnica. Janez Janša nastopa v vlogi princa teme, Pahor ali Cerar sta v slovenskih medijih princa svetlobe. Pred vsakimi volitvami pa si izmislijo še kakšno afero. Ustvarjanje strahu pred zmago nasprotnika je poglavje, ki ga podmladek slovenske Udbe obvlada do potankosti. Ko bo prišel na oblast Janša, da ne bo več pokojnin, so mediji pred leti vreščali skupaj z neko pomečkano upokojeno partijsko aktivistko. Toda samo v času prve Janševe vlade so se pokojnine realno povečale in zaradi medijskega defekta upokojenci tega ne vedo, saj jim z ekranov nenehno skače karikatura Karla Erjavca kot zaščitnika upokojenskih interesov. Mediji verificirajo svoje medijske zgodbe s posebej posvečenimi “eksperti”, da bi javnosti dali vtis profesionalnosti in poštenosti, posebej izbranih imen pa je le za prste ene roke; gostujejo in komentirajo le tisti, ki gredo v kontekst in ki ne bodo presenetili. Fokusiranje na marginalni dogodek ali izrazita eskalacija medijske pozornosti na nepomemben dogodek je prav tako eno od znanih orodij specialne medijske vojne.

Prvo poglavje v medijskih priročnikih za specialno medijsko vojno pa je laž. Proti SDS Laž z veliko začetnico. Resda se večina v slovenskem blond novinarstvu teh gradnikov medijske vojne sploh ne zaveda, naročeno jim je, kako naj delajo in o tem niti ne razmišljajo. Mislijo in odločajo drugi. Deformirano poročanje in komentiranje je velikokrat posledica diktata leve politike in lastnikov medijskih hiš in temu se novinarji ne upirajo. Zato bi večino slovenskih medijev lahko označili tudi kot pomembne politične in ne zgolj medijske institucije, saj s svojim delovanjem sledijo natančno določenim političnim ciljem.

Kolaboracija se ne bo obnesla
V to zahrbtno medijsko vojno so medijsko-politični botri pritegnili še bedne, dovolj pokvarjene in zahrbtne politike iz političnega tabora, ki je nekoč sodil v polje slovenske pomladi. Ta politična četica, ki kolaborira z medijskim, političnim in gospodarskim podzemljem zaradi drobtinic, ki tu in tam padejo z obložene tranzicijske mize, se ne zaveda, da jih zlorabljajo in da bodo na koncu sami plačali najvišjo ceno.

Ker SDS kaže dobro, ker je močna, stabilna in resna stranka, je izstop vsakega posameznika iz stranke medijsko eksploatiran in z obveznim dodatkom “vidni člani” in “težave s članstvom”. To sodi v zgornje poglavje “fokusiranje na marginalni dogodek.” Gre za propagando in manipulacijo oziroma “objavljanje parcialnih dejstev,” ko novinar pove le eno dejstvo, to je, da je nekdo izstopil iz stranke, niti mimogrede pa ne omeni, da v stranko stopajo stotnije novih članov. In običajno za osebe, iz katerih so se taisti mediji še pred meseci norčevali o njegovi ruralnosti ali iz njih delali vaške bebčke, sedaj pišejo, kako so to vidni člani. To napihovanje medijskih marginalij nikakor ne povečuje vsebinske in kritične note našega novinarstva, ampak kaže na njegovo bedo in plehkost.

Smo sposobni prepoznati prevare?
Medijski teror, stalno demoniziranje in kriminaliziranje predsednika SDS in dela članstva je v preprosti funkciji naporov, da bi bili na drugi strani vsi tisti, ki jim mediji v resnici služijo, v javnosti prepoznani kot lepši, boljši, sposobni … Z medijsko manipulacijo in medijsko cenzuro golega cesarja oblačijo v lepa oblačila, da se ne vidi njegova golota in garjavost. Tako spretno slepijo in tudi preslepijo volilno telo.

Da bi Slovenci kmalu prepoznali te prevare? Ne verjamem. Bil pa bi že čas.

Miro Petek

Sorodno

Zadnji prispevki

Golobovo bežanje od problemov bo državo še kako drago stalo

Ta konec tedna se bo v Švici odvijala mirovna...

Hrvaški 822 milijonov, Sloveniji zadržanje

Evropska komisija je včeraj potrdila petega, doslej največjega hrvaškega...

Kuba: Režimski kršilci človekovih pravic bežijo v ZDA zaradi strahu pred socializmom

Kubanska tožilka, ki je leta 2021 v zgodovinskem protestu...