fbpx

Banditi

Kolumnist Davorin Kopše

Skozi različna časovna obdobja se pojavljajo različne vrste banditov. Vedno so bili to posamezniki ali skupine, ki so prepričane, da jim pripada nekaj, kar ni njihovo. Edina misel, ki jih vodi, je, kako si prilastiti tuje premoženje. To je tisto, za kar so morali drugi trdo delati, bandit pa si to prilasti s trdo roko kriminala, nasilja in ropanja. V naši novejši zgodovini so bili za bandite označeni hostarji, ki so med drugo svetovno vojno ropali narod, ta pa se je bil prisiljen samoorganizirati, da bi se zaščitil. Z nekoliko drugačno taktiko so nadaljevali med nacionalizacijo in ob zasedbah pomembnih položajev v družbi. Iste strukture obstajajo še danes.

Po osamosvojitvi in nastanku slovenske države so se pojavile skupine, ki so v imenu alternativne kulture in drugih interesov zasedle Metelkovo 6 v Ljubljani. Danes se tisti, ki so si prilastili bivše objekte vojašnice, imenujejo nevladne organizacije. Ker delujem v Svetu Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, vem, da imajo mnoge te organizacije pomembno poslanstvo in ga tudi izvajajo. Da o gasilcih in mnogih drugih sploh ne govorimo. Do njih je krivično, da danes “Metelkova mesto” sploh obstaja.

Točno z Metelkove so v času prejšnje vlade prihajale horde, ki so izvajale različne napade na bližnje Ministrstvo za kulturo. To so počeli kljub temu, da je tista vlada namenjala kulturi rekordna sredstva. Morda se sami sploh ne vidijo v kulturi, zato jim je motiv podreditev oblasti. Kultura in nekatere druge dejavnosti (mirovništvo, pravna mreža, skrb za ilegalce ipd.) so le krinka, pod katero delujejo.

Oni bi vse zastonj. Znano je namreč, da ne plačujejo najemnin in da v preteklosti niso poravnavali mesečnih obveznosti za dobavo elektrike in toplote. O vzdrževanju objektov sploh ne moremo govoriti, zaradi česar so že nevarni za bivanje. Vsi poskusi ureditve teh vprašanj so s pomočjo dela politike in podporo medijev propadli. Tako ostaja vse, kot je bilo, in v času te vlade ni videti konca agonije pravzaprav vseh vpletenih. Glede na dogajanja lahko slutimo, da bo spet kratko potegnilo poštenje in delo.

Zasedli Rog
V Ljubljani smo imeli nekoč tovarno Rog, ki je proizvajala kolesa. Ta je ob napredku te industrije klavrno propadla. Prostori so se izpraznili in alternativci so to razumeli, kot da je prešlo v njihovo last. Tudi tam se je razpasla t. i. alternativna kultura, predvsem pa se je tam razvila in utrdila danes parlamentarna stranka Levica. Zaradi prisotnosti drog in svinjarije so imela stanovanja v bližini nižjo tržno vrednost. Podobno kot ima danes politika zaradi Levice ugled na najnižji ravni, kar pomnimo.

Foto: MOL

K sreči je prevladal interes kapitala in divje privatizerje so pregnali. Ob spremljanju čiščenja in izpraznjevanja objektov smo lahko videli kupe svinjarije, ki se je tam leta kopičila. Bilo je tovornjake pripomočkov za drogiranje, embalaže alkoholnih pijač in zaredile so se podgane. Te dni pa smo na Odboru za kulturo poslušali (znano že prej) citiranje pesmi, ki označuje člane Slovenske demokratske stranke za podgane. Je to res kultura? Če je, naj to ostane kultura levice in naj si jo sami financirajo, ko aktivnosti prestopijo meje zakonitosti, pa naj s tem opravijo pristojni organi.

Zasedli Linhartovo
Te dni smo izvedeli za novo zasedbo zgradb v lasti države. Tokrat je bil njihov plen Linhartova 44. Po svojem starem vzorcu so enostavno vkorakali. Prostor so poimenovali PLAC in zdaj naj bi bil to njihov novi plac za drogiranje, pijančevanje in pisanje pesmi o podganah. Nič jih ne moti, da imajo prostori svojega lastnika, ki je državna Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). Njihov edini kriterij je, da so prostori prazni, in že planejo po njem.

Banditi so se prebili na oblast, ki so jo po letu 1945 tudi v obliki totalitarizma izvajali. Osamosvojitev in zamenjava političnega sistema jih ni ustavilo. S svojimi metodami izvajanja oblasti nadaljujejo in vedno si izmišljajo nove. Levica, katere startup je bil Rog, se je prebila v parlament. Ker se je njihova metoda izkazala za relativno uspešno, smo doživeli današnjo svobodo, kjer ne vladajo sporno izvoljeni, ampak njihovi paravojščaki, ki uzurpirajo oblast. Tam, kjer so, jim je udobno, zato ne kandidirajo na volitvah. Pomembno je, da jih oblast uboga.

Nevladne organizacije, ki še naprej plenijo in si prilaščajo tuje premoženje, so v kombinaciji s podrejeno oblastjo izdatno financirane iz proračuna. Nihče resno ne problematizira njihovih rabot, zato se še naprej bohotijo. Za krepitev svojega položaja jih vlada pridno novači v svoje vrste, kjer imajo svoje vplivne agente. Za potešitve njihovih apetitov se ustanavljajo uradi in direktorati znotraj ministrstev, če še kak “resurs” ostane zunaj tega, pa dobi članstvo v projektnih skupinah. Veselo hodijo na kavo v urad predsednika vlade, kjer kujejo nove dobičke iz sredstev, za katere so delali drugi. Tudi mnogi tisti, ki so šli na volitve, da vlade ne bi še naprej vodil Janša.

Smo pred novimi volitvami. Najprej bodo predsedniške, kjer si na vse kriplje prizadevajo ustoličiti nekoga, ki bi tudi tam zastopal njihove interese. Sledile bodo lokalne volitve. Tam pričakujemo nov angažma sil z Metelkove 6, bivšega Roga in zdaj še z Linhartove 44. Logističnih baz imajo dovolj, zdaj morajo le še v akcijo po preverjenih metodah. Tudi finance so očitno zagotovljene.

Edina vsaj navidezna ovira je še Radiotelevizija Slovenija, ki si jo želijo dokončno in dolgoročno podrediti, kot je bilo to že desetletja prej. Z novim zakonom, ki so ga sprejeli, želijo obglaviti vodstvo te medijske hiše, ker se bojijo, da jim s tem morda le ne bo šlo gladko. Aktivnosti za suspendiranje tega zakona na referendumu poskušajo prehiteti glasovanje. Napovedali so spremembe že pred izvedbo glasovanja, saj je razpoloženje med ljudmi močno nagnjeno k podpori suspenzu zakona, ki po večinskem mnenju ne sme biti uveljavljen.

Še dva referenduma se pripravljata. Golobova vlada, ki po sedanji ureditvi nima več kam strpati vseh apetitov, si je zamislila množico novih ministrstev, kjer naj bi se ustanavljale nove službe in direktorati in kjer bi zaposlili nove birokrate iz sfere, ki je za njih kolesarila. Drugi referendum se nanaša na novelo zakona o dolgotrajni oskrbi. Njegovo izvajanje so s to novelo preložili za eno leto. Dogajanja in interesi napovedujejo, da bi po enem letu to še enkrat preložili ali povsem odpravili. Na ta način nam enako kot sedanjost želijo ukrasti še prihodnost, ko bomo stari. To je tista politika, ki je nikoli ni brigalo za ljudi in njihove tegobe. Sami imajo že ves čas polne riti.

Davorin Kopše