Naj razčistimo takoj na začetku. Nikakršna nezakonitost ali korupcija pri nabavi zaščitne opreme ni sprejemljiva in nihče ne oporeka, da novinarji preiskujejo tovrstne zgodbe. Težava je, da za najnovejše trditve, ki kompromitirajo ministra Zdravka Počivalška in Mateja Tonina, s tem pa celotno vlado Janeza Janše, ni resnih in trdnih dokazov. Le izjave užaljenih državnih uslužbencev in nekaj korespondence, ki je interpretirana na način, da potrjuje domneve o “domačnosti” izbora dobaviteljev mask, respiratorjev in drugega materiala.
Treba je jasno in glasno povedati, da je vlada do zdaj odlično opravila svoje delo. Ko je bila potrjena, ji je Šarčeva ekipa pustila prazna skladišča. Dobesedno čez noč je bilo treba nabaviti na desetine ton medicinske opreme in pripomočkov, zato je povsem normalno, da so v takih izrednih razmerah, ko so o življenju in smrti odločale (in še odločajo) ure, sprejeli (skoraj) vsako ponudbo dobaviteljev, ki so bili zmožni v Slovenijo pripeljati potrebno opremo. Koliko življenj je bilo v tej bliskoviti akciji reševanja zdravstvene krize prihranjenih, najbrž ne bomo nikoli izvedeli. Lahko rečemo le da veliko.
Oklevanje koalicije pod vodstvom LMŠ, ki je danes najbolj “pametna”, je Slovenija še poceni plačala. A če ne bi bilo pokra asov v podobi Janše, Počivalška, Tonina in Pivčeve, bi danes zmanjkovalo prostora na pokopališčih, ljudje bi množično objokovali svoje starše, stare starše in tudi otroke, prizori, ki smo jih gledali iz Italije, Španije in Francije, bi postali del našega vsakdanjika. Slovenijo tuje vlade in mediji dajejo za zgled hitrega in odločnega odziva na apokalipso, le da tovrstne pohvale redko zaidejo v medijski mainstream, ker bi se s tem porušil levičarski mit o nesposobnih desnih, neoliberalnih vladah in edino zveličavnih levih.
RTV na trg ali v stečaj
V tem trenutku, ko se človeštvo sooča s smrtonosnim virusom in ljudje umirajo, ni časa za politične in ideološke igre, kakršne sta v zadnji Tarči skupaj z novinarji nacionalne televizije uprizarjala Marjan Šarec in Dejan Židan, ampak se je treba posvetiti zdravju prebivalstva in temu, kako bomo oživili gospodarstvo v postvirusnem času. Zato je toliko bolj čudno (ne pa tudi nepričakovano), da prav druščina s Kolodvorske svoje najbolj udarne termine posveča iskanju dlake v jajcu, ne pa zdravstveni zaščiti ljudi. Prav nič spodbudnega ni v njihovem poročanju in komentiranju, le eno samo neskončno zlivanje gnojnice po desnosredinski vladi. In če je zganjanje tako poceni političnega aktivizma njihov skrajni domet, je res najboljše, da se RTV Slovenija bodisi preprosto zapre bodisi se poda na trg, kjer naj ta skropulozni medijski kolhoz poskusi preživeti. Gledalci in poslušalci se bodo nato sami odločili, ali bodo še segli v žep, da bodo lahko gledali in poslušali RTV Slovenija.
Ne gre le za nacionalko. Celoten medijski mainstream, falanga F571, kar tekmuje v ustvarjanju afer iz nič in kaosa. Čim slabše bo šlo Sloveniji in čim prej bo tej vladi ne glede na ceno spodrsnilo, boljše bo zanje − iskalce zlatega runa.
Gledalstvo ne več mirno gledalo kulturne vojne
Najhuje je, da verjamejo, da so dovolj pametni, da s svojim poročanjem vodijo državo in usmerjajo vlado. Na svojo žalost so zdaj naleteli na koalicijo, ki ne pusti, da bi jih vodil kdo od zunaj. Preplah je zato neizmeren, ta benigni stranski učinek jih je spremenil v revolucionarje in hujskače, ki že grozijo, kaj vse bodo naredili, ko bodo ukrepi odpravljeni. A se ne zavedajo, da je njihovo občinstvo vse manj pokorjeno gledalstvo, ki ne bo več dolgo mirno gledalo kulturne vojne in figurativnega risanja krvi desnosredinske vlade na zaslone. In ne bodo več pustili, da se stare komunistične sheme, kolektivistične manipulacije in podle laži vedno znova vračajo in prevladajo nad zdravim razumom.
Jože Biščak