Delovanje WHO in NIJZ pred in v času pandemije s koronavirusom – Nezadostno!

Janez Remškar (Foto: STA)

Lahko mi bo kdo očital, da se vtikam v stvari, ki jih ne poznam! Lahko in morda tudi upravičeno in če se bo tako izkazalo, se bom tudi opravičil. Ob izbruhu, širjenju koronavirusa in reakcijah stroke in oblasti v državah po svetu in pri nas imam vtis, da nas je koronavirus v zahodnem demokratičnem svetu presenetil. Ali se motim?

Sem internist. Vsaj na začetku svojega dela sem moral vedeti nekaj o tuberkulozi in s tem tudi o epidemiologiji. Torej o bolezni sami, vzrokih, načinu in možnostih širjenja ter potrebnem ukrepanju v epidemiološkem kot tudi terapevtskem pogledu.

Verjamem, da danes specialisti epidemiologije vedo veliko o vzrokih, načinu širjenja infekcijskih bolezni in vsem ostalem, kar sodi v njihovo specializacijo.

Neverjetna reakcija WHO in NIJZ
Verjamem, da se s tem v zvezi seznanijo tudi z nevarnostjo hitrega širjenja nalezljivih bolezni ob možnostih potovanj, svetovne trgovine, skratka ob globalizaciji. Prav zaradi tega me čudi sedanja reakcija stroke, tako na WHO in še posebej odseka WHO za Evropo v Københavnu, kot tudi naših strokovnjakov na NIJZ, ki pojava koronavirusa na Kitajskem in možnosti širjenja očitno niso jemali resno. Neverjetno, da se lahko to zgodi. Bojim se, da je tako reagiranje na dogodke na Kitajskem s strani WHO izključno posledica politike, ki pa z zdravstveno politiko nima nič skupnega. Ali so na WHO za povrh spregledali, da bomo imeli v Evropi velike težave z disciplino ljudi. Problemov ob zaustavljanju gospodarstva niti ne omenjam.

Vodja Svetovne zdravstvene organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus. (Foto: STA)

Verjetno nisem edini, ki ne more verjeti, da nas je ob globalizaciji, kakršno imamo, prihod virusa tako presenetil. Povsem smo spregledali aktivnosti Singapurja, Hong Konga, Tajvana in Južne Koreje v letih po SARS-u. V teh državah so na osnovi izkušenj s SARS-om izpred 18. let dograjevali sistem zdravstva, vključno z zakonodajo na številnih področjih. Pri tem se niso omejili niti pri možnostih uparjanja podatkov iz potovalnih agencij carinskih služb z zdravstvenimi podatki. Tako so bili ob izbruhu pandemije pripravljeni in so se le aktivirali. Kot zanimivost lahko navedem, da je Tajvan imel 20. januarja 2020 pripravljenih 44 milijonov kirurških mask, 1,9 milijona N95 mask in 1100 postelj v prostorih z negativnim pritiskom. Opravljajo tudi zelo široko testiranje, s tem identificirajo nove primere, imajo natančno sliko, kako se bolezen širi, vzporejajo število obolelih z umrlimi in imajo odgovore, kateri bolniki so najbolj ranljivi.

Na osnovi vseh teh podatkov lahko ugotavljajo povezanost umrljivosti s kvaliteto zdravstvene oskrbe in starostjo obolelih. To so bili pripravljeni modeli, za katere nam v Evropi ni bilo mar? Dejstvo je, da je stopnja smrtnosti v Singapurju 0,8 odstotna, medtem ko je v Italiji 6,6 odstotna. Za vse to je nekdo odgovoren. Ne upam pa si zapisati, da je to narejeno namerno. Kar se tiče Slovenije, naše stroke, torej NIJZ, si upam domnevati, da gre za enako podcenjevanje nevarnosti, ki se je zgodila tudi v vseh ostalih državah Evrope. Naj poudarim, da so na Tajvanu začeli s kontrolo telesne temperature na meji 31. decembra 2019, takoj po novem letu 2020 so začeli s testiranjem na 26 vrst bakterij in virusov. Tako so 18. marca 2020, ob velikem številu obiskov njihovih državljanov, ki delajo na Kitajskem in so se v času kitajskega novega leta vračali, imeli 100 okuženih in 1 (enega) samega umrlega. Vse to zaradi ukrepov, ki so jih imeli pripravljene na podlagi epidemije SARS izpred 18 let.

Velika strokovna zmota slovenskih institucij
Kako smo bili nepripravljeni mi, ob številnih neznankah z novim virusom, kažejo tudi izjave predstavnikov medicine in posebej epidemiologije na tiskovni konferenci 26. februarja 2020. Ne bom jih ponavljal, ker je dejstvo, da so naslednji dnevi pokazali, da je šlo za veliko strokovno zmoto. Dovolim pa si oceno, da samo naziv institucije pri nas še ne pomeni, da gre res za vrhunskost, kajti tudi v medicino se je prikradlo preveč politike. Poleg tega pri nas v tem za človeštvo prelomnem trenutku, ni spoznanja, da moramo delovati skupaj. Ne! Še več! Marsikdo na levem polu političnega razmišljanja se boji, da bi bila ta vlada uspešna, čeprav je po moji oceni desno levo sredinska. S tem bi se lahko končal monopol levice nad oblastjo v Sloveniji in izgubili bi marsikateri vir financiranja. In to, ne zdravje ljudi, je njihova glavna skrb in razlog “nagajanja”.

Nekdanja direktorica Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Nina Pirnat je sicer tudi vidna članica Socialnih demokratov (SD). (Foto: STA)

Pri nas imamo ljudi, politično in ideološko motivirane, ki tudi v izjemno težkih okoliščinah v vsaki odločitvi vlade iščejo napake, namesto da bi svetovali in pomagali reševati stanje s številnimi neznankami, tako na področju zdravstva, medicine, kot tudi na področju ekonomije. V to me prepričuje branje objav v nekaterih časopisih, poslušanje poročil ter gledanje posnetkov poročil naše osrednje televizije. Če se recimo na ekranu v Dnevniku pojavi član WHO (ne vemo, kaj je po poklicu in je lahko le uradnik daleč stran od stroke) s stališčem, ki problematizira nošenje mask (kar je bilo v nasprotju z odločitvami vlade) in naša strokovnjakinja odgovarja šele v Odmevih, zame to ni celostna informacija, če parafraziram na celostno obravnavo v medicini. Nacionalna televizija si torej (rekli bodo, da zaradi naglice in aktualnosti) lahko privošči, da določena vprašanja oziroma trditve objavijo v Dnevniku, odgovore pa šele v Odmevih.

Tako ljudje naenkrat ne morejo dobiti realne slike o problemih, ki zadevajo nas vse. Spoštovani mediji, ne delajte tega. A za povrh dobimo še stališče v.d. direktorja NIJZ, ki naj bi ocenil v intervjuju v Mladini, da je razkuževanje stopnišč nepotrebno. Gospod doktor, morda ni najbolj učinkovito. Pomembno pa je, da nas tako navodilo opozori, da je tak prostor, kot tudi dvigalo, problematičen. Torej moramo biti pazljivi, škodi pa prav tako nič, če to čistimo in razkužujemo. V tem času so taka stališča le voda na mlin ljudi, ki pandemijo podcenjujejo. In takih ni malo. Srečujem jih še vedno v trgovini.

Za zaključek imam nekaj vprašanj za vodstvo WHO (svetovna zdravstvena organizacija) in tiste, ki delujejo na sedežu evropskega dela WHO v Københavnu in tudi vse epidemiologe.

Ali je WHO globalna zdravstvena organizacija in nanjo ne sme in ne more vplivati politika? Odgovor bi moral biti 100-odstotno pritrdilen!

Zakaj Tajvan kot urejena, tehnološko razvita država ni član WHO in je le opazovalec?

Kaj je bilo narejenega na osnovi izkušenj s SARS-om pred 18. leti na področju priprav po svetu v smislu preprečevanja hitrega širjenja? Ali so bile izdelane smernice za obrambo pred nevarnimi virusi uporabne tudi v “zahodni” kulturi?

Kaj je naredila WHO ob poznavanju prehranjevalnih navad na Kitajskem in s tem povezanim tveganjem za človeštvo?

Še danes ne vemo, kakšna bo cena covid-19
Še več je vprašanj, tako za WHO, kot tudi epidemiologe, tudi naše. Poznamo možnosti današnje informiranosti na področju medicinske stroke in enostavno ne razumem, kako so epidemiologi pri nas in v Evropi tako zaspali. Po drugi strani pa v sklopu svetovne politike razumem ravnanje Kitajske glede Tajvana in njegovega članstva v WHO. Bojim se, da so bili za “miroljubnim” ravnanjem Evrope in sveta do Kitajske ekonomski interesi. To se nam bo sedaj vrnilo z obrestmi. Slovenija, Evropa in svet bodo zaradi nepravočasnega ukrepanja in pred časom prisotne spravljivosti do Kitajske, plačali visoko ceno. Danes, 30. marca 2020, ne vemo, kašna ta cena bo. Koliko bomo imeli umrlih, koliko časa bo vse gospodarstvo na čakanju in kaj nas čaka jutri. Če razmišljam prav, bi ta vprašanja morala biti zastavljena pred WHO že kmalu po letu 2002 in poznani bi morali biti tudi ukrepi, ki so jih pravočasno načrtovali v nekaterih sosedah Kitajske.

Dovolite, da dodam, da se nam nekaj podobnega dogaja tudi na področju podnebja. Vsak gleda le svoj problem, skupni problem pa odlagamo. Do kje? Ali nas bo srečala pamet?

Zaključek: v tem času nam zaradi mnogih neznank ostaja disciplina, previdnost, upoštevanje navodil in predvsem čim večja osamitev!

Janez Remškar