Hočem ideološke teme, nočem pa tabujev

Foto: Polona Avanzo

Levičarske mantre, ena od njih so “ideološke teme”, napolnjujejo naše ozračje. Zastrupljajo ga! V koalicijski pogodbi je to vsemogočna varovalka, ki naj bi onemogočala vsako reformo, če ne uspejo druge erozijske taktike.

Če je Pivčevi uspelo DeSUS prevzeti resnično, ne le deklarativno, pa Počivavšku SMC razpada zaradi bega poslancev. Za Janija Möderndorferja  smo pričakovali, da bo pobegnil k svoji šesti stranki, beg nadomestnega poslanca po samem predsedniku pa je pravzaprav nož v hrbet. Verjetno ima še kakšnega takega krta med svojimi poslanci, zato postaja nujno, da se posveti temu problemu in ga reši, sicer je SMC zapisana pogubi, naš politični prostor pa bo spet osiromašen za sredinsko liberalno nekomunistično / nekontinuitetno stranko. In spet bomo čakali na normalizacijo novih deset let.

Oglejte si še: Ideologija levičarjev

Kaj so torej ideološke teme za levi pol našega političnega spektra?
O ideoloških temah govorijo, ko se načenja vprašanje okuženosti pravosodja s totalitarno ideologijo (vse preveč sodnic nosi rdečo zvezdo), ko se načenjajo vprašanja o njihovih privilegijih (npr. trajen mandat, ki se je izrodil v brezdelje), ko se soočamo z vsekakor prepočasnim sojenjem in obsodbami Evropskega sodišča za človekove pravice, kar pomeni konkretno, da je ta in ta sodnik, ki je sodil v imenu ljudstva, sodil krivično in bi moral takoj zapustiti svoje delovno mesto ali pa bi mu vsaj moralo biti za deset let onemogočeno napredovanje. Naštevali bi lahko še dolgo: Od tega, da bi morali odpreti vprašanje, kako postavljamo sodnike; da bi bilo morda bolj modro, da bi jih ljudstvo volilo tako, kakor volimo predsednika države, ipd.

Okrožno sodišče (Foto: Matic Štojs)

Vse to so ideološke teme in treba se je pogovarjati o njih z vseh vidikov. Od zaprtih strokovnih pravniških debat do čisto političnih, kakor je tale zapis. A pogovarjati se z vseh vidikov in vsepovsod, dokler ne pridemo do soglasja. Če se o ideoloških temah ne smemo pogovarjati, ob tem pa o njih odloča samo levi pol, potem to ustvarja nove tabuje in nas vodi v zatohlost titoizma, iz katerega smo nekoč že pobegnili.

Bi Luka Mesec bil v parlamentu brez podpore RTV?
Pogovarjati se moramo o naših medijih. Če družbenopolitični aktivisti oz. novinarji kritizirajo vsepovprek in so fac totum v slovenski javnosti, potem se moramo o njih pogovarjati, jih postaviti pred odgovornost, in to predvsem, ko gre za od vseh plačane medije (zdaj vemo, da RTV kanalizira obvezni prispevek še do množice zasebnih levičarskih medijev); to pa se mora zgoditi s prisotnostjo različnih zainteresiranih skupin, ne samo levičarskih. To je eminentna politična tema, torej tudi ideološka in treba je uravnotežiti sliko, ker sicer volitve ne bodo nikoli poštene.

Koordinator Levice Luka Mesec. (foto: STA)

Če RTV ne bi stranke, ki jo vodi Luka Mesec, povabila med parlamentarne, ta ne bi nikoli postala parlamentarna stranka; če jim ne bi delali tako nesramne reklame, ne bi nikoli dobivala glasov, ki jih dobi, ob tem pa gre za izrazito skrajno levičarsko stranko, ki nas hoče peljati v Venezuelo. Pa ne gre samo za to temo, ampak za celoto. Še najbolje bi bilo, da RTV spremenimo tako, da bi imela vladna stran prvi program, opozicija drugega, naprej naj se pa znotraj pomenijo, kako in kaj. Svet RTV, ki je ena sama farsa, pa ukinimo. Farsa zato, ker daje vtis pluralnosti, v resnici pa uporabljajo staro komunistično tehniko za obvladovanje medijev.

Pogovor o šolstvu na podlagi zgodovinske resnice
Pogovarjati se moramo o šolstvu, kjer se dogajajo absurd za absurdom in krivica za krivico. Jasno, državno šolstvo je ateistično in levičarsko, ne bodo ga dali iz rok. Moti jih tistih nekaj drugačnih, pluralnih šol. Tu se vidi, da gre za oblast, ki izvira iz miselnosti, ki se uvede skozi šolstvo. To je eminentna politična tema, torej ideološka.

Napisati moramo zgodovino revolucije. Napisati, kajti ni še bila napisana. Bilo je napisanih veliko knjig z veliko stranmi, a tisto je propaganda, ki nima stika z realnostjo niti z dejstvi. In ne samo to: kar je zgodovinska resnica, morajo tudi poučevati v šolah. Zgrozili se bi, če bi povprašali učitelje in profesorje zgodovine, katere knjige o tem usodnem obdobju so prebrali v zadnjih dvajsetih letih. Nič čudnega, če so ljudje še vedno zagledani v partizanstvo in njegovo morijo. To je ideološka tema. Čeprav bi se morala dogajati v pretekliku, pa se zdi, da se dogaja zdaj. A pomorjeni so že pomorjeni in jih ne morejo še enkrat pobiti. Saj veste, da se iz gostiln vedno znova sliši: “Premalo smo jih pobili!” To torej je ideološka tema, a če se bomo o njej pogovarjali, ne da bi se ob tem pobijali, bomo tudi to presegli. In ne, ne smemo dovoliti tabuizacije, molka niti omejitev.

Manj ko je zasebnih podjetij, več je korupcije
Ideološki temi sta tudi gospodarstvo in odnos do zasebne lastnine. Ali bomo končno omogočili, da bi slovenska zasebna podjetja postala “novi velikani”, ali bomo ohranjali samo Petrol, Telekom ipd.? Vemo, da je lahko biti direktor takih podjetij, a bolj kot sposoben gospodarstvenik moraš biti član Foruma 21, kar je čisto ideološko politično vprašanje. In tu je leglo vse korupcije v Sloveniji.

Predsednik foruma21, Milan Kučan ter tajkun Herman Rigelnik. (Foto: STA)

In korupcija je tema, o kateri se moramo pogovarjati. A kaj, ko levi ne vidijo korupcije pri levičarjih, vidijo pa vsako napako pri pomladnikih. A kaj, ko so slednji na oblasti le tu pa tam, levičarji pa skoraj stalno … In o tem ideološkem vprašanju se hočemo pogovarjati, debatirati, se kregati …, dokler koga po pravici ne zapremo, ne pa prvaka opozicije po krivici. Ali naj še kaj povem? Naj še kaj naštejem? Dodajajte sami! Hočem ideološke teme, nočem pa tabujev; hočem, da se pogovarjamo in kregamo in poskušamo najti soglasje za rešitev. A zato potrebujem od levičarjev spoštovanje in upoštevanje, ki mi pripadata kot državljanu in drugače mislečemu.

Andrej M. Poznič, Časnik