fbpx

Izza volitev – Kot kaže, je Kučan izgubil

Lucija Šikovec Ušaj (foto: osebni arhiv).

“Ta čas so ljubljanski meščani v miru pili svoje pivo, pušili svoj tobak, in da niso včasi med sabo malo poprešestvovali, bi lojalnega mesta ne bila razburjala prav nobena reč.” (Izza kongesa, Ivan Tavčar) Seveda parlamentarnih predčasnih ali celo, kot menimo nekateri, prepoznih volitev ne gre povezovati s pomembnostjo Ljubljanskega kongresa leta 1821, pa vendar so bile letošnje volitve ene najpomembnejših volitev za prihodnost naše države. Vsakdo, ki si zatiska oči pred dejstvom, da na Slovenijo pritiska desettisoče migrantov, je ali kot otrok, ki misli, da migrantov ne bo, če bo zamižal in v miru »pil pivo in pušil tobak«, ali pa zavestno deluje proti lastnemu narodu, državi in temeljem evropske civilizacije. Večina pa nas je na srečo prepoznala pomembnost trenutka in država se je obarvala v rumeno modro barvo stranke SDS. Veličastno, v vseh volilnih enotah, kar pa glede na volilni sistem seveda ne pomeni, da ima SDS s tem nekakšno »carte blanche«, da lahko v miru sestavi vlado in prične z reševanjem perečih problemov, ki se jih v času, ko se je igrala igra »kdor hitreje ulovi, ta obdrži«, ni lotila nobena vlada.

Velike upe smo položili na rame stranke SDS in njenega predsednika. Mogoče bo marsikdo razočaran, ker vsega ne bo mogoče izpolniti hitro in v celoti. Prepričana pa sem, da smo dobili predsednika vlade, ki mu lahko zaupamo varnost države, kot smo mu, takrat skoraj pol mlajšemu, leta 1991. Ko smo na tihem kar upali, da ima nekje skrita letala Harrier in da protitočna obramba zadostuje za varnost pred napadi jugoslovanskih Migov.

Državljani smo se, vsaj nekateri, odločali na podlagi izkušenj, ki smo jih pridobili v letih samostojnosti, drugi na podlagi “mantre”, da ne sme zmagati Janez Janša, pa iz kakršnegakoli že razloga.

Videli in slišali smo  tisto, kar so nam nudili mediji, veliko ničesar, za kar je bilo škoda časa, tako gledalcev kot tudi vodij političnih strank. Volitve izgubljenih medijskih priložnosti, saj so glavni mediji  bolj ali manj uglašeno igrali na iste strune. Prav mučno je bilo poslušati povsem nevsebinska vprašanja dvornih novinarjev, voditeljev ali kakorkoli se že imenujejo uslužbenci nacionalnih medijev in tudi največjih komercialnih televizij.

Kdor je kadarkoli pogledal kakšna soočenja mnenj različnih političnih, ekoloških ali ekonomskih strokovnjakov po svetu, soočenja, ki se odvijajo ravno tako pred publiko tako v studiu kot tisto pred ekrani, je lahko zardel namesto teh voditeljev. Tem pa je rdečica dejansko privrela skozi vse pore in tudi tistega, kar pravniki zahtevamo od sodnika, to pa je, da daje vsaj videz nepristranskosti, nismo uspeli zaznati niti  pri enem.

Zgodila se je noč dolgih nosov in padlih čeljusti
Medijske hiše, ki goltajo prisilne prispevke in ližejo pete enemu in edinemu gospodarju, se ne sramujejo, da jih nekaj dni pred volitvami obišče zadnji partijski sekretar in jim očitno daje poduke, kako voditi soočenja. Niti kančka spodobnosti več ni zaslediti, niti toliko ne, da bi se srečanje odvijalo »izza« pogledov javnosti. Ravno z javno pojavnostjo na nacionalni TV postaji, v katero  prisilno zmečemo ogromna finančna sredstva, je pokazal, da se sekretar počuti toliko varnega, toliko močnega, da bo napotke dal tudi tistim, ki ga ne bodo slišali. Posredno. Preko informacije, da je obiskal RTV. Vsi so razumeli. In vsi vam bodo v en glas zatrjevali, da na njih nihče ni vršil pritiska. Ker je zadostovala informacija o obisku. Kučan je spregovoril, zadeva je zaključena. Vsebina soočenj, ki se je skoncentrirala na vprašanje, kdo bi z Janezom Janšo šel v koalicijo, je bila zakoličena. Pa kako preprosto bi lahko bilo. Primerjava programov strank bi bila možna, čeprav se nekaterim, prepričanim, da jim je Kučanov blagoslov odprl vrata parlamenta, ni ljubilo spesniti niti nekaj točk progama.

Vendar so se tokrat ušteli. Veliki mag je izgubil velik del svoje moči. Nekatere njegove stranke, ki bolj spominjajo na cepetajočo otročad, so ostale v nemočni drži »pričakovanega uspeha«. Strankarski voditelji, ki so jih mediji kar napeljevali k temu, da bi tekmovali, kdo bo bolj prepričljiv v izjavi, da s SDS in Janezom Janšo ne bodo sklepali koalicij, so doživeli noč dolgih nosov in padlih čeljusti.

Kot kaže, je Kučan izgubil
Volitve 2018 bi lahko bile dobra šola za medije, v kar pa ne verjamem. Verjamem pa, da bodo dobra šola za politike. In še bolj za prebivalce, za tiste, ki so nasedli, ki pa jih vendar ne bomo pustili na čereh, na katere jih je pripeljal partijski boter, ampak jih bomo vzeli s seboj. Morebiti bo kdo sprevidel svojo zmoto, morebiti tudi ne. Ostaja naš državljan, ki bo lahko računal na zaveze, ki jih je dala zmagovalna stranka.

Pa še nekaj so prinesle letošnje volitve. Zavedanje državljanov, da je volilni sistem krivičen, nerazumljiv, da so kandidati in stranke postavljeni v neenakopraven položaj in da je potrebno nekaj storiti. Ne, niso bili glavni mediji tisti, ki bi pokazali na anomalije volilnega sistema, nasprotno, izmenjava mnenj na družbenih omrežij, informacije, ki so jih ljudje dobivali s terena, so jih prebudile. In prepričana sem, da bo morala koalicija na dnevni red uvrstiti tudi spremembe volilnega sistema. Da se ne bo zgodilo, da te prehiti nekdo, ki je dobil bistveno manj glasov, da bo tak sistem, ki bo razumljiv vsakomur, ki bo to želel. Mediji, ki so kar tekmovali pri poročanju o krivičnem ameriškem volilnem sistemu, ki naj bi kazal veliko nezaupanje v volilno telo, saj v bitki za predsednika zmaga tisti, ki dobi najmanj 270 elektorskih glasov. Ta sistem torej naši mediji ob vsakokratnih volitvah prikazujejo kot krivičnega, štejejo volilne glasove, ki jih je zbral posamezen kandidat po vseh državah, ob tem pa se jim naš volilni sistem ne zdi nič čudnega. Ali se pretvarjajo ali pa zavajajo, se odločite sami.

Torej, da sklenem. “Izza volitev” je dejansko izgubil Kučan. Vsaj vse tako kaže. In čas je že bil.

Lucija Ušaj Šikovec