Kaj je šlo narobe pri vzgoji ljubljanske smetane?

Urednik televizijskega programa Nova24TV Aleksander Rant.

Že tedne spremljamo proteste proti vladi, če jim sploh lahko tako rečemo. Majhen odstotek nezadovoljnih državljanov, ki vsak petek blokira ulice največjega slovenskega mesta, gre pošteno na živce vsem. Predvsem pa tistim, ki se morajo umikati koloni kolesarjev, ki ne znajo uporabljati kolesarske steze. Protestniki namreč sebično zasedejo ceste in ulice in ovirajo promet ter ljudi, ki hodijo po svojih opravkih.

Od začetka se je še nekako zdelo, da protestira civilna družba. Ta vtis smo lahko dobili na prvem protestu. A po nekaj tednih se je število protestnikov razpolovilo. In z upadom tega števila se je pokazalo tudi jedro teh protestov. Vsega naveličani umetniki, profesionalni razgrajači, 40-letni mamini sinčki in kup jugonostalgikov. To so protesti. Protestira torej privilegirana elita, ki ji nikoli ni bilo treba delati za kruh.

In preden me napadete, kakšni strašni umetniki se vozijo s kolesom, naj vas vprašam le eno. Bi se umetnik, ki si kruh služi s svojim delom, res privoščil tovrstne izpade na kolesu? Zakaj med protestniki ni Janeza Suhadolca, zakaj ni Nine Pušlar, zakaj ni Draga Jančarja in drugih? Veste zakaj? Ker sprememba politične klime prav nič ne vpliva na njihove dohodke. Ker so umetniki, pevci, pisatelji, ki so tako dobri, da ljudje njihove produkte kupujejo.

Protestirajo odvisniki od državnih rent, ljubljanska smetana in jugonostalgiki
Jasno pa je, da so se na ulice podali “umetniki”, ki s svojo umetnostjo ne morejo preživeti. Umetniki, ki izdelujejo stvari, ki jih ljudje nočejo, ne kupujejo, ne vidijo kot umetnosti. Protestirajo tisti, ki živijo od države, ki živijo od umetniške rente in odpisanih prispevkov. In za nobenega od njih še nikoli niste slišali. Kajti dokler nekdo (država) plačuje njihovo “umetnost”, so tiho, ko pa jim nekdo pove, da država ni dolžna vzdrževati njihovega voajerskega življenjskega sloga, ponorijo in gredo na ulice.

Foto: STA

Druga skupina protestnikov so ljubljanske elite. Smetana. Sinovi, hčere, vnuki ljudi, ki bojda nekaj so v tej državi. Zadnje dni izstopa Jaša Jenull, sin tožilca in Jankovićeve znanke, ki pri 40 letih še vedno ustvarja. Pustimo ob strani dejstvo, da od njegovih stvaritev nihče nima nič. A takšno je življenje samooklicanega umetnika. In ta človek misli, da lahko dela vse in da mu vse pripada, ker je pač iz vplivne družine. Dragi Jaša, nič ti ne pripada. Kar je državno, naše torej (on trdi, da njegovo), so prigarale generacije pridnih rok. Ne razvajeni otroci bogatih staršev. In tovrstnih sinov in hčera je na protestih še precej. Normalni Slovenci si ob teh slikah lahko mislimo le: Pa kdo ste vi, brezdelneži, da boste nam, ki garamo za svoj kruh, govorili, kdo nam lahko vlada in kdo ne?

Tjaša Prošek in Jaša Jenull v ospredju kolone protestnikov. (Foto: Twitter)

Tretja skupina protestnikov so jugonostalgiki. Tisti, ki jih je čas že tako povozil, da so v večini primerov res videti nekoliko povoženi. Ti vihtijo zastave nekdanjega nedemokratičnega režima, nosijo titovke z rdečo zvezdo in v klasični levičarski maniri grozijo vsem, ki se z njimi ne strinjajo. S tem dajo točno vedeti, kdo stoji za protesti. Rdeča klika njihovih botrov – in tudi ti se zgrozijo, ko pomislijo, da jim bo vlada plačala natanko nič za to, da protestirajo ob vsaki priložnosti.

Renato Volker na protestu v Mariboru. (Foto: družbena omrežja)

Da so protesti le manifestacija izgubljene generacije levičarskih razvajencev, kaže tudi navzočnost mlajše generacije levih politikov. Od Marka Koprivca do Jerneja Štromajerja in Mihe Kordiša. Ljudi, ki so delali v življenju ravno toliko, kot ti protestniki. Bolj malo, če sploh kaj. Ti sedaj pozivajo na revolucijo in na spremembo sistema, pa pravkar so bili na oblasti. In s kom bodo spreminjali sistem? S temi ljudmi, ki protestirajo? Od njih jih je nekaj videti, kot da so konzumirali preveliko količino substanc. Resno?

Foto: Družbena omrežja

Vzgoja je res popolnoma zatajila v sferi ljubljanske smetane. 40-letni moški, ki živijo pri starših in protestirajo proti vsaki oblasti, ki ni njihova. Hvala lepa za takšen novi red. Rajši imam na oblasti delovne ljudi, ki so tej državi in svojemu poklicu posvetili večino svojega življenja. Normalnost se počasi vrača v Slovenijo in vsi, ki so proti njej, so na barikadah.

Aleksander Rant