Migrantska kriza, za katero v Cerarjevi vladi trdijo, kako jo obvladujejo, pa tem besedam nemara niti sami ne verjamejo, je idealna za ropanje preostanka slovenskega državnega premoženja in nastavljanje zvestih kadrov.
Slovenci so tačas pozorni predvsem na to, kateri objekt v državni lasti si bosta Šefic in druščina ogledala, da bi lahko notri namestili migrante, in kdaj se bo pri njih ustavil avtobus z migranti, v ozadju pa omrežje na najpomembneje položaje v državi nastavlja svoje ljudi, ki bodo opravili še novo fazo vulgarne kraje državnega premoženja. Situacija v državi je daleč od normalne.
Vladajo stari znanci iz starih omrežij
Vlada je na zemljevid zarisala potencialne lokacije skorajda v vsaki slovenski vasi in tako s skrbjo dobro zaposlila ljudi. Včasih se zdi, kot da bi s tem želela načrtno jeziti narod, še večja verjetnost pa je, da to počne zaradi nesposobnosti in amaterizma. Toda v tem obdobju splošne negotovosti vlada ustoliči novo vodstvo v slabi banki, nadzornike v SDH, Novi Ljubljanski banki, v javnosti je sicer nekaj hrupa in ropotanja, toda karavana gre dalje. Odločilne pozicije v državi zavzamejo obrazi z znanim in preverjenim genskim zapisom. Povsem jasno je, da novi obrazi nove politične elite v Sloveniji ne vladajo, ampak so le marionete na političnem odru, dogajanja so povsem v rokah starih znancev iz starih omrežij.
Naratu nagrada, ne pokora
V normalni državi, kjer bi funkcioniral pravni red, bi Matej Narat le stežka prišel do kakšnega dela in bi danes nekje na samem opravljal pokoro. Nekateri mediji so te dni o Naratu veliko napisali in povedali, razkrili mnoge njegove sumljive rabote in povezave, vendar se ni zgodilo nič. Mašinerija se na to ne ozira, meljejo dalje, vzvišeno, arogantno in cinično, Cerar pa postaja le še žalostna politična karikatura. Če je Miro Cerar prišel v politiko nedolžen in čist, pa so ga hitro namočili v umazano politično godljo, iz katere ne more več zlesti brezmadežen in čist. Za kar je tudi sam kriv in odgovoren: pri svojem delovanju se je odločil za nojevo taktiko, to je tiščanje glave v pesek in čakanje, da se bo vse skupaj po neki inerciji uredilo samo od sebe. Dopušča, da sicer že ukradeno državo obirajo do kosti, toda hkrati zaradi migrantske krize spreminja tudi svojo retoriko, ki postaja zelo agresivna. Vidi se, da postaja vse bolj nervozen.
Omrežje sporoča: Nihče jim nič ne more
“Good governance” je to vlado povsem obšel, tako kot načela morale in etike. Postavljeni pravni okvir te države seveda ni idealen, vendar ima dovolj vzvodov, da bi preprečeval tovrstne mimohode, če bi pravna država seveda funkcionirala. Na delu so sistemski vzorci korupcije in klientelizma, v posmeh pravni državi in z jasnim sporočilom javnosti, da jim nihče nič ne more. Da bodo naredili, kar se jim bo zahotelo.
Najmočnejše omrežje v Sloveniji korenini v komunistični partiji
V Sloveniji vladajo neformalna omrežja, gotovo najmočnejša mreža je bila vzpostavljena na temeljih bivše komunistične partije in Udbe in ta mreža dejansko obvladuje področja bančništva, financ ter medijev. Ljudje iz te mreže oblikujejo javno mnenje, mu določajo utrip ter kreirajo in manipulirajo z anketami in javnomnenjskimi raziskavami. Ekonomsko-politična elita starih partijskih kadrov in starih direktorjev se je v zadnjih letih pomladila z zvestimi kadri, katerih družinsko drevo korenini globoko v privilegirani partijski kasti. V presečišču slovenskih elit pa najdemo še odvetnike, tožilce in sodnike, ki za ustrezne usluge izpeljejo, pokrijejo ali prekrijejo marsikateri posel dominantnega omrežja.
Slovenija ne bo normalna država, dokler ne bomo obračunali z vsemi neformalnimi omrežij. Z njimi pa ne bodo obračunavali tisti, ki so del omrežij, ali tisti, ki so tolikanj butasti, da teh omrežij ne prepoznajo.
Prihaja čas za spremembe. Temeljite.
Miro Petek