Človek je družbeno bitje vse tja do dna svojih bivanjskih globin. Pradavna modrost, da “človeku ni dobro biti sam”, še vedno velja. Neprenehoma išče družbo, v kateri bi se čutil sprejet “kot doma”. Vsa potrošniška, zabavna, športna, komunikacijska itn. globalizacija uporablja in včasih zlorablja to človekovo bivanjsko potrebo po druženju.
Osamljenost je prav tako uničujoča kot pomanjkanje hrane. Vse manj je osebne komunikacije. Vse manj je telesnega stika in iskrenega pogovora, vse krajši je pogled v oči. Preplavil nas je virtualni svet digitalnih komunikacij. Obenem vztrajno razgrajujemo družino, ki pomeni še zadnje zatočišče osnovne družbene skupnosti. Ni čudno, da ljudje iz svoje osame bežijo v množico mestnih trgov, nakupovalnih centrov, disko klubov, nogometnih tekem, turističnih centrov, itn. V gneči začutijo, da so del te družbe, čeprav le kot anonimni in brezosebni del.
Želja, biti sprejet član neke druščine, je v človeku tako močna, da je včasih pripravljen tej druščini prilagoditi tudi svoje obnašanje in svoj svetovni nazor. Če ta druščina ob svojem vrednotnem sistemu ponuja svojim pripadnikom tudi določene privilegije, postanejo mnogi pripravljeni prodati tudi svoj osebnostni temelj, svojo vest. Pripravljeni so se vpreči celo v sovraštvo do “notranjega sovražnika”, ki ga kot takega razglaša ta druščina.
Prepoved druženja
Predvsem za tiste, ki nimajo svoje družine, je karantena zaradi korona-pandemije lahko tudi neprijetna in boleča, celo vse tja do depresivnih težav. Prepoved druženja torej ne prizadene le gospodarstva, ampak tudi mnoge izmed nas. Čeprav vemo, da se le na tak način lahko upremo pandemiji in omilimo njene posledice, nas karantena moti in bi jo najraje kar odpravili.
Če pa se pri tem javljajo celo politični “jasnovidci”, ki razlagajo, da Janševa oblast odreja karanteno samo zato, da bi vzpostavila svoj avtokratski režim, postaja ljudem prepoved druženja še bolj odvratna. Nekateri modrujejo, da se Janša počuti v krizi kot riba v vodi in da je nov vladni paket finančne pomoči ranljivim skupinam eno samo “podkupovanje volivcev”. To so tisti, ki si iz lastnih izkušenj ne morejo zamisliti, da obstajajo tudi politiki, ki jim je več za ljudi in slovenski narod, kot za lastno ugodje in lastne koristi.
V Sloveniji ne manjka kritikov in novinarjev, ki bi še Rudolfu Maistru najraje podtaknili, da mu je pri zelo tveganem spopadu za Maribor in severno mejo šlo le za sebično samopromocijo in družbeni vpliv.
Stara politična karantena
Vse kaže, da se bo zgodba izpred tridesetih let ponovila. Kot takrat, bo tudi sedanji spopad z “zunanjim sovražnikom” poenotil narod, politika pa bo ostala razdeljena. Sredi najhujšega spopada s pandemijo se namreč odvija pritlehen in usklajen napad na novo vlado. Iz osrednjih medijev vse tja do nacionalke kar naprej prihajajo za lase privlečene kritike. Napadov sta deležni tudi obe levo-sredinski stranki, ker sta “prekršili” primitivno prisego “protijanšizma”. Bili sta na nek način izločeni iz leve politične druščine. Pa ne zaradi tega, ker bi postali manj liberalni in brez socialnega čuta, ampak ker sta se odprli za sodelovanje v korist državljanom. Če jim ostale leve stranke to sodelovanje zamerijo, pomeni, da vztrajajo v svoji slepi izključevalnosti, tako rekoč v svoji politični “karanteni”, čeprav to ni v korist državi in državljanom, pa tudi njim ne.
V svojo “karanteno” so že doslej sprejemali le tiste, ki so izpričali svojo ideološko “primernost”. Kdor pa tudi z dejanji dokaže svoje sovraštvo do “notranjega sovražnika”, pa je – kot je povedal ljubljanski župan – zaščiten celo pred organi pregona in slovenskim sodstvom. Kdor proda svojo dušo, je bogato nagrajen in lahko mirno “krade, laže in ubija”. Če pa izstopi, mu ne bodo le odtegnili privilegijev, ampak ga bodo tudi “okradli”, o njem lagali in ga “ubili”, kot znajo s svojimi medijskimi konstrukti.
Stara politična “karantena” je torej dejstvo, s katerim bomo morali računati tudi po odpravi zdravstvene karantene. Pričakujemo celo, da bodo svoje pripadnike še bolj disciplinirali in svojo “karanteno” še bolj zaprli, da ne bi slučajno virus sodelovanja in preseganja ideoloških razlik preskočil na še katero od levo-sredinskih strank.
France Cukjati, dr. med.