S svojim pisanjem želim ljudem ponovno predstaviti delovanje naše opozicije in osrednjih medijev. Ti še naprej niso sposobni poročati o vsem kar zadeva zapleteno problematiko, povezano s covidom-19, nepristransko, oziroma z neposrednim sodelovanjem obeh strani. Ne domišljam si, da pomeni moje pisanje za naše medije kakršenkoli težo ali pritisk. Zasledujejo en sam cilj: nasprotovanje vladi in pomagati levici priti ponovno na oblast. Kljub temu želim, politično opredeljenim in neopredeljenim ljudem, pokazati na zaporedje dogodkov, ravnanje posameznikov in skupin, pri nasprotovanju ukrepom vlade v boju s covidom-19.
Iz opozicije in iz neodvisnih medijev je pogosto slišati besede o omejevanju človekovih pravic, o ustrahovanju, celo fašistoidnosti vlade. Podobnim izjavam se je pred kratkim pridružil tudi g. Aleksander Čeferin. Recimo, s cinično izjavo o “naši vrhunski strategiji za cepljenje”. Verjamem, da je strokovnjak za to področje, s katerim se spopadajo in imajo probleme sedaj vsi, od farmacevtske stroke do medicine. Omenjal je tudi represijo, nasilje in poniževanje ljudi. Ob tem je pozabil omeniti da, verjetno niti ne ve, da epidemija v državah, kjer so bili na pandemijo pripravljeni in so zavestno, zaradi izjemne nevarnosti in infekcioznosti virusa, omejili nekatere človekove pravice, v spopadu z virusom uspešni (Singapur, Taiwan, Japonska). Imajo zanemarljivo število mrtvih. Vprašanje je, ali je več vredno življenje, ali igranje nogometa, kar so pred kratkim problematizirali pri nas.
Na nas in na našem razumevanju človekovih pravic je, da ocenimo naše ravnanje ob pojavu pandemije, ki je ves svet, razen nekaj držav na daljnem Vzhodu, zalotila povsem nepripravljene. Na noben način nismo bili pripravljeni sprejeti omejitev, ki bi zadržale širitev virusa. Vsak je videl samo sebe, svoje pravice in se ni oziral niti na svoje najbližje starejše. Letovanje na Pagu je bilo pomembnejše, enako potovanja po svetu, in tudi igranje nogometa je pomembnejše. Ljudje ali res nimamo več niti trohice empatije, odgovornosti in potrpljenja, ko se v zdravstvu srečujemo z nečim neznanim? To vprašanje velja za nas, običajne ljudi. O politikih, ki zaradi svojega interesa interpretirajo stroko, ki še vedno deluje v delno neznanem tako, da vnašajo dodatna vprašanja in dvome med ljudi, si lahko mislim le najslabše. Gre za skrajno izprijeno ravnanje. Stroki, tako zdravstveni kot prosvetni očitajo nedorečenost, nejasnost in se ob tem sklicujejo na mnenje posameznikov. Nekateri od njih so si dovolili ocenjevati posamezne ukrepe celo kot nepotrebne, nestrokovne. To se je dogajalo tudi ob zadnji zapori (češ, da je tako kratka zapora nepotrebna). Ob tem pa podatki kažejo, da je 11-dnevna zapora vendarle dala rezultate. Ni čudno, da so ljudje zmedeni. Politike opozicije in medije, z RTV SLO na čelu sprašujem, ali menite, da z vašim ravnanjem delate v dobro ljudi?
Ker jim ni uspelo z vsemi manipulacijami, so na pomoč poklicali Čeferina!
V zadnjem letu, letu covida-19, “demokratični levičarji” žele jasno dokazali, da nas bolj ogroža Janez Janša in njegova sredinska vlada, kot pa virus covid-19. Ker jim ni uspelo z vsemi manipulacijami, so sedaj poklicali na pomoč g. Čeferina. Gospodu bi svetoval, da naj raje natančno pogleda ukrepe v drugih državah po svetu, preden sam ocenjuje. Sicer pa, kdo pa je on, ki podpira našo opozicijo, torej levičarje in s tem vrnitev v “socializem”. Gospod je na čelu UEFE, nogometne organizacije, ki deluje v okviru sistema, ki razgrajuje vrednostne sisteme ljudi. Vrednosti nogometašev, njihove plače so v posmeh vsem delavcem, intelektualcem, raziskovalcem, ki z delom, študijem in raziskovanji prispevajo k razvoju v svetu. Levičarjem očitno ne pomagajo le slovenski tajkuni. V boju za oblast potrebujejo pomoč iz tujine, od izjemno dobro plačanega gospoda, ki očitno razume težave preprostih, revnih ljudi. Sramota in višek sprenevedanja.
Sicer so se proti sedanji vladi “levičarji” začeli boriti že, ko je bila šele v nastajanju; z demonstracijami, brez mask, ob tem, ko je bil virus že med nami. Da ne pozabimo. To se je dogajalo po tem, ko se vodstvo NIJZ in vlada g. Marjana Šarca nista znašli ob soočenju z do tedaj, vsaj za nas v Evropi, neznanim virusom. Nakopičili so se še drugi, resni in nerešeni problemi (neustrezna oskrba za ostarele, problemi v financiranju zdravstva). Vse to se resnici na ljubo vleče, celo poslabšuje, vseh 30. let samostojne Slovenije. In ne pozabimo. Od tega so bili celih 25 let na oblasti levo orientirane vlade. Zaradi vsega navedenega je g. Šarec s svojo “antijanševsko kompanijo” odstopil.
Novinarji informativnega programa, delujejo le v interesu rušenja vlade
V nadaljevanju so ti predstavniki ljudstva zavračali sodelovanje z vlado ter istočasno protestirali ob vsakem “korona paketu”. Nato so poiskali “ustavni lok” in skušali vreči vlado s pomočjo “legendarnega” g. Karla Erjavca, kar je tudi propadlo. Ob nadaljnjih dogodkih in ravnanju g. Erjavca se je izkazalo, da mu za stranko ni mar, kajti stranko je takoj po neuspehu zapustil, sam pa si priskrbel dobro službo. Ob tem se lahko zamislimo kakšnega predsednika so si večkrat izbrali, načeloma modri, starejši ljudje. Zdi se, da je bilo za vodstvo te stranke, do sedaj pomembnejše ohranjanje ideoloških ostalin iz preteklosti, kot pa borba za pravice upokojencev. Dalje. Vsak petek je protestirala peščica “kolesarjev”, ki so trdili, da virusa ni, da si ga je izmislil Janša itd. Za RTV SLO, ki je zvesto spremljala in napihovala število protestantov je bilo to izjemno pomembno. RTV SLO oz. njenim novinarjem dolgo časa še na misel ni prišlo, da bi jih javno opozorili, da se morajo, na sicer prepovedanih protestih, držati vsaj ukrepov za preprečitev širjenja virusa! Ob navedenem ter pristopu in načinu poročanja RTV SLO o teh protestih je jasno, da RTV SLO deluje le v interesu rušenja vlade. Za probleme nimajo svojih rešitev. Sposobni so le kritike vlade, ki se tako kot vse vlade v Evropi sooča z nepoznanim in nima vedno povsem srečne roke pri iskanju ravnotežja med gospodarstvom iz zdravjem ljudi. Do oktobra 2020 jim je bilo važnejše le spotikanje vlade, ščuvanje ljudi proti vladi, kot pa opominjanje ljudi na upoštevanje preventivnih ukrepov.
Želim pa pokazati še na en pojav v tem obdobju. Pojavil se je raper, ki si je lani junija privoščil motiti proslavo, 25. junija, ko je bil pred tem, po vsej verjetnosti, skrit v reportažnem avtomobilu RTV SLO. Za nameček, si je novinarka RTV SLO, glasbeni del iste proslave, ki je bil posvečen lepoti naše dežele, z prelepimi narodnimi in zabavnimi melodijami priznanih avtorjev, v izvedbi izjemnih izvajalcev, dovolila imenovati z izrazom, “turbo folk”. S tem je žalila vse nas. Mi pa nič. Nesprejemljiv je bil tudi pogled pisatelja na Slovence, kot ga je zapisal v kolumni ljubljanskega Dnevnika. Enako obžalovanja vreden je nastop sicer zanimivega in uspešnega pevca, ob slovenskem kulturnem prazniku. Za nastop si je izbral povsem nesprejemljivo, za marsikoga, žaljivo besedilo. Prepričan sem, da si kaj takega ne bi dovolil v svoji prvotni domovini, na račun katerega koli od pomembnih njihovih literatov. In še. Med najbolj glasnimi protestniki proti vladi je kar nekaj državljanov Slovenije s poreklom iz drugih republik bivše Jugoslavije.
Vse to poudarjam zato, ker želim opozoriti, da se nam dogaja nekaj nesprejemljivega, nespoštljivega iz strani dela naših vidnih državljanov. Pri tem brez pomislekov sodeluje tudi RTV SLO. Zakaj? Kaj je namen tega? Zaničevati Slovenke in Slovence? Pomembno je spoštovanje vseh in vsakogar. Ampak, Slovenke in Slovenci, ali je pri nas res dovoljeno in primerno vse? Nasprotovanje takemu ravnanju ni in ne more biti nacionalizem. Opozarjam še na dejstvo, da je kljub zavzemanju levičarskih politikov za človekove pravice, iz njihove strani popolna tišina ob nevarnosti in težnjah nekaterih, da se v Evropi izbriše male narode. Vse to nam mora dati misliti. Slovenke in Slovenci smo narod, ki v svoji državi skuša nuditi dobre pogoje vsem državljanom. Mislim, da nam ni treba trpeti podcenjevanja, sramotenja iz nikogaršnje strani in da lahko in moramo vsakemu dati vedeti, da živimo v Sloveniji in ne v Jugoslaviji.
Janez Remškar